Slovenci jasno in glasno izrazili svoje mnenje: to so stvari, ki nas v zdravstvu najbolj motijo

Merjenje zadovoljstva pacientov z zdravstvenimi storitvami je pomemben in pogosto uporabljeni indikator za merjenje kakovosti zdravstvene oskrbe. Del izvajalcev zdravstvene dejavnosti merjenje zadovoljstva zaposlenih ter pacientov že izvaja, ministrstvo za zdravje pa v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje od leta 2019 z vprašalnikom, ki je objavljen na spletnem portalu Zvem, spremlja zadovoljstvo uporabnikov javnega zdravstva s storitvami. Do začetka prihodnjega leta pa bodo morali vsi izvajalci zdravstvene dejavnosti vzpostaviti sistem celovitega vodenja kakovosti, poroča Delo.

Kaj je torej anketa pokazala? Kaj je za uporabnika zdravstvenih storitev pomembno?

Leta 2022 je na anketo odgovorilo 3122 oseb. Splošno oceno odlično je oddalo dve tretjini sodelujočih, 17 odstotkov jih je storitvi pripisalo oceno 1 ali 2, obravnavo pri izvajalcu so ocenjevali za odtenek bolje.

Predolgo v čakalnici kljub terminu

15 odstotkov anketiranih Slovencev vidi težavo pri organizaciji dela. Želijo manj čakanja na obravnavo in pri izdaji izvida, poudarjali so problem dostopnosti zdravnika (ga ni, se ne odziva na telefon, prehaja med ambulanto in bolnišnico), dolge čakalne dobe, nedosegljivost informacij, težave pri naročanju prek portala. Veliko je bilo komentarjev na to, da se na telefon, tudi v primeru, ko je opredeljena ura za naročanje, nihče ne javi ter o večurnem čakanju, čeprav so prišli ob uri, ko so bili naročeni.

Dve tretjini pacientov je povedalo, da so bili v čakalnici pred obravnavo do pol ure, drugi pa v zakonsko določenem čakalnem času niso prišli na vrsto. Pri ocenjevanju izkušnje z naročanjem je skoraj vsak deseti posameznik temu pripisal oceno 1, bili so zelo nezadovoljni, medtem ko je oceno 5 podelilo 72 odstotkov ljudi.

Pri obravnavi pa je bilo 70 odstotkov pacientov zelo zadovoljnih, medtem ko se jih s tem (sploh) ni strinjalo 15 odstotkov. Na vprašanje, ali bi obravnavo priporočili svojcem, jih je 73 odstotkov odgovorilo, da zagotovo, še šest pa, da večinoma da, večinoma ne ali sploh ne pa je odgovorilo 17 odstotkov.

Pacienti cenijo osebni pristop

Slovenski pacienti večinoma tožijo o slabem odnosu zdravnika ali medicinske sestre: pravijo, da so zaposleni v slovenskem zdravstvu arogantni, nespoštljivi, hladni, nezainteresirani, neprijazni, ne poslušajo.

Vsak peti anketiranec vidi priložnosti za izboljšavo zdravstvene obravnave pri odnosu do bolnika. Zdravstvene delavce, s katerimi so bili v stiku pred pregledom, je kot zelo vljudne in spoštljive ocenilo tri četrtine anketiranih, 11 odstotkov pa (sploh) ne.

NIJZ z novo raziskavo: preverjal bo zadovoljstvo otrok

Nacionalni inštitut za javno zdravje je septembra začel pediatrično raziskavo PREMS 2023–2024, s katero želi na podlagi ankete med pacienti do 18. leta starosti pridobiti vpogled v izkušnjah uporabnikov z bolnišnično oskrbo. Namen raziskave je prepoznati dobre prakse in možnosti za izboljšanje kakovosti zdravstvene oskrbe, trajala pa bo šest mesecev.

V njej lahko sodelujejo vsi pacienti, stari od meseca dni do polnoletnosti, ki se v času raziskave zdravijo v eni izmed sodelujočih bolnišnic in obravnavo tam tudi končajo. Vprašalniki so objavljeni na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje, kjer pozivajo, da svoje izkušnje anonimno deli več pacientov.

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču