Izmučene, spregledane in podcenjene. Socialne oskrbovalke na terenu skrbijo za najranljivejše, a njihove plače so – kot pravijo same – žalostno nizke. Ena izmed njih je s svojo izpovedjo pretresla Slovenijo, odkrito je spregovorila o razočaranju ob prvem izplačilu po novi plačni lestvici.
Ta teden so zaposleni v javnem sektorju začeli prejemati prve plače po prenovljenem plačnem sistemu, ki ga je uvedla vlada, smo poročali. Pri mnogih se je ob pogledu na plačilno listo razširilo razočaranje, jeza in občutek spregledanosti.
Med njimi so tudi socialni oskrbovalci, ki delajo na terenu in skrbijo za starejše v njihovih domovih. Ena od njih, Mojca Horvat, je svojo jezo izlila na Facebooku in svoje sporočilo naslovila na predsednika vlade Roberta Goloba, vlado ter Ministrstvo za solidarno prihodnost. Njeno pismo je na Facebooku sprožilo številne odzive, mnogi so se strinjali z njenimi besedami.
Socialna oskrbovalka ogorčena nad novo plačno lestvico
"Bilo je veliko jeze, žalosti, razočaranja, čeprav smo vedele, da ne moremo pričakovati 'bogastva'. Pa vendar sem osebno mnenja, da smo malo izločeni, ko vlada govori in poudarja pereči problem kadra v zdravstvu in sociali, kjer se nas ne omenja," je zapisala Horvat.
Po njenih besedah so socialne oskrbovalke ključni del sistema, ki skrbi za starejše in onemogle. Medtem ko so bolnišnice in domovi za starejše pod pritiskom pomanjkanja postelj in hitro odpuščajo paciente v domačo oskrbo, so prav socialne oskrbovalke tiste, ki prevzamejo skrb za te ljudi. "Kar oni ne sprejmejo, je pomoč tem ljudem nudena od našega dela, da poskrbimo, da imajo v domačem okolju kar se da kakovostno nudeno oskrbo in pomoč na domu," poudarja.
Težko delo, nizka plača in premalo priznanja
Horvat je v svojem zapisu slikovito opisala vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo na terenu. Ko uporabnik pade in ga je treba dvigniti, ne morejo preprosto poklicati sodelavke z drugega oddelka, kot to lahko storijo medicinske sestre v bolnišnicah. Včasih morajo čakati, da se najbližja sodelavka prebije do njih, kar lahko traja.
"Ko je uporabnik nervozen, jezen, razdražljiv, ne pokličemo zdravnika, da predpiše 'zdravilo' – pomirjevala – da se nam uporabnik umiri. Umazano perilo nam ne odpeljejo strežnice, pa nam lepo zloženega na kupčke pripeljejo nazaj, da samo jemljemo material," opisuje Horvat.
Horvat je opisala, kako med delom v poletni vročini nimajo dostopa do hladne vode, saj si je ne morejo vzeti iz hladilnika. Vodo, ki jo zjutraj vzamejo s seboj v torbi ali jo pustijo v avtomobilu, do takrat segreje sonce, zaradi česar je že popolnoma mlačna.
Poleg tega jih pestijo težave s parkiranjem. Ko prispejo k uporabniku, pogosto zaman iščejo ustrezno parkirno mesto. Čas porabijo tudi za iskanje parkirnega mesta ali pa tvegajo, da nas pričaka rdeča ovojnica redarstva.
"Poleti iz vroče kopalnice, še dodatno ogrete s kaloriferjem, se usedemo v avtomobil, ki smo ga imeli uro ali več na čistem soncu, kjer je v avtomobilu potem tudi več kot 45 stopinj. Ne odpiramo vseh vrat na avtomobilu takrat, da bi čakali 10-15 minut, da iz avtomobila malo sprostimo vročino, usedemo se v avtomobil in gremo do naslednjega uporabnika, saj se zavedamo, da nas nekateri nestrpno čakajo za nego ali da jim postrežemo za jesti," še opisuje naporno delo na terenu.
"Vlada pa se hvali z dvigom plač"
Kljub vsem naporom se vlada po njenem mnenju pretirano hvali z dvigom plač, resničnost pa je po njenem povsem drugačna. "Danes smo dobili novo plačno lestvico, ki gre prej navzdol kot navzgor," je zapisala in dodala, da se kljub vsemu trudijo, da njihovi uporabniki ne občutijo nezadovoljstva. "Vedno, ko je treba, stopimo skupaj in se trudimo, da tega ne občutijo naši uporabniki."
"Vse več zaposlenih odhaja"
"Tudi socialne oskrbovalke smo nepogrešljivi del socialne mreže," je poudarila. Horvat pravi, da njihova plača ne odraža teže in odgovornosti njihovega dela.
Horvat opozarja, da številne socialne oskrbovalke razmišljajo o odhodu iz poklica. "Še malo pa ne boste mogli nikogar voditi, ker nikogar ne boste imeli voditi," je opozorila vlado.
Kaj prinaša nov plačni sistem?
Po prenovljenem plačnem sistemu najnižja osnovna plača v javnem sektorju znaša 1291,52 evra bruto. Nihče ne sme imeti osnovne plače nižje od minimalne, ki je letos 1277,72 evra bruto. A ker so s prenovo hkrati odpravljali nesorazmerja, se povišanja razlikujejo.
Javnim uslužbencem, pri katerih dvig plače ne presega 100 evrov bruto, je bila višja plača izplačana že v celoti. Drugim se bo v tem mesecu dvignila za vsaj 100 evrov ali za 12 odstotkov predvidenega povišanja.
Tisti z več kot 420 evri predvidenega povišanja bodo višjo plačo v celoti dosegli postopoma: v šestih obrokih do leta 2028. Povprečno se bodo plače v treh letih dvignile za 22 odstotkov oziroma 400 evrov. Na področju zdravstva pa so bili dvigi manjši, saj so se tam plače v preteklih letih že povečale.
Novo na Metroplay: Zemlja omogoča, da se zgodi čarovnija | N1 podkast s Suzano Lovec