Ukrep obveznega jodiranja soli je že 70 let v veljavi z dobrim razlogom.
Med uporabniki družbenih omrežij se že nekaj časa širi prepričanje, da je nerafinirana in nejodirana sol bolj zdrava od običajne kuhinjske soli. Takšno sol uporabljajo predvsem tisti Slovenci, ki prakticirajo bizarno dieto s surovim mesom in slano vodo, o kateri smo že pisali, a na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) opozarjajo, da gre pri uporabi pretežno nejodirane soli za korak nazaj in predstavlja tveganje za zdravje ljudi.
Kot so za Metropolitan pojasnili na NIJZ, smo se prebivalci Slovenije zaradi pomanjkanja joda v zemeljski skorji in s tem tudi v naši prehrani stoletja srečevali z zdravstvenimi posledicami. Zaradi prenizkega vnosa joda lahko pri odraslih namreč pride do motenega delovanja ščitnice. Ščitnica se lahko poveča in nastane golša, zviša se lahko nivo hormona TSH, zaradi vnetja ščitnice se pojavi hipotiroidizem.
Pomanjkanje joda lahko vpliva na mentalni razvoj otrok
Prav tako lahko pri nosečnicah zaradi pomanjkanja joda pride do spontanega splava ali mrtvorojenega otroka, pri zarodku ali otroku pa lahko pride do zaostanka v razvoju živčevja, kar lahko povzroči trajne posledice, so opozorili in pojasnili, da prav pomanjkanje joda uvrščamo med najpogostejše preprečljive vzroke zaostankov v mentalnem razvoju otrok.
Ukrep obveznega jodiranja večine soli je bil v Sloveniji z nekaj izjemami prvič uveden leta 1953 in velja za najvarnejši in najučinkovitejši javnozdravstveni ukrep, s katerim nam je uspelo zmanjšati posledice pomanjkanja joda v prehrani prebivalcev Slovenije. Uživanje pretežno nejodirane soli je zato korak nazaj in predstavlja tveganje za zdravje ljudi, predvsem pa otrok, so zapisali na NIJZ.
Za normalno delovanje potrebujemo le dva grama soli na dan
Čeprav v javnosti morda velja takšno prepričanje, morska sol sama po sebi ne vsebuje zadostne količine joda, Prekomerna uporaba soli pa ima, ne glede na to, ali uživamo rafinirano ali nerafinirano sol, enake zdravstvene posledice. Pretirani vnosi natrija in klorida obremenijo telo, ki mora zaradi tega vključiti številne mehanizme za vzdrževanje normalnih koncentracij elektrolitov, zaradi česar lahko akutno zaužitje velike količine soli povzroči dehidracijo, slabost, zmedo, v ekstremnih primerih tudi odpoved organov.
Telo odraslega človeka sicer potrebuje dnevni vnos dveh gramov soli - ta predstavlja tisto raven, za katero po navedbah NIJZ obstaja zadostno zaupanje v zmanjšano tveganje za srčno-žilne in druge kronične bolezni pri splošni odrasli populaciji. Na podlagi tega dnevni priporočeni vnos soli kot populacijski cilj za odrasle znaša največ pet gramov.
Novo na Metroplay: "Dezinformacije so povsod" | N1 podkast s Suzano Lovec