V tem šolskem letu se doma šola 869 osnovnošolcem. Z novim predlogom zakona pa želi vlada zdaj močno zaostriti šolanje na domu, med drugim bi radi povečali število zaključnih izpitov.
Vlada poskuša zaostriti sistem šolanja na domu. To pa poskuša narediti na škodo najpomembnejšega faktorja – otroka. Tako bodo morali tisti, ki so šolani na domu, vsako leto opraviti tudi do 16 izpitov. Starši otrok so sicer prepričani, da njihovim otrokom takšen način šolanja bolj ustreza, kritiki pa med drugim opozarjajo, da starši za poučevanje ne potrebujejo nobene izobrazbe. Prav tako ni nadzora, so poročali v oddaji Tednik.
Na domu se v trenutnem šolskem letu 2023/2024 šola 869 osnovnošolcev, pred 20 leti pa so se na domu šolali le štirje učenci.
Spregovorila je mama treh otrok, ki je otroke iz šole vzela v času pandemije kovid, saj je imel eden izmed otrok težave v zdravjem. V tem času so odkrili, da jim ta način šolanja precej ustreza, zaradi česar so se odločili, da bodo z njim nadaljevali. Kadar se otrok šola doma, starš prevzame nase vso odgovornost za otrokovo izobrazbo kot tudi socializacijo. Medtem ko nekateri starši zaradi tega opustijo delo, pa drugi otroke vpišejo v zavode, ki jih pripravijo na izpite, ki sledijo ob koncu šolskega leta. Takšen je tudi škofjeloški zavod Feniks.
Zakaj se starši odločajo za šolanje na domu?
Starši imajo različne razloge za odločitev za to vrsto poučevanja. Nekateri se sklicujejo na težko prilagodljivost otrok javnemu šolskemu sistemu, nekateri imajo zdravstvene težave, morda ima otrok posebne potrebe ali kaj drugega.
"Najverjetneje šolanje na domu omogoča večjo individualizacijo, večjo fleksibilnost, prilagajanje tempa učenju. Vprašanje pa je, ali je to optimalno izbrano za res vsakega tistega učenca, ki se šola na domu," je dejala dr. Eva M. Klemenčič iz Pedagoškega inštituta.
Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje so dejali, da je bil takšen način šolanja prvotno namenjen otrokom z zdravstvenimi težavami zaradi lažje razporeditve časa. Na začetku tisočletja so se na domu šolali le štirje učenci, kasneje je število naraščalo in doseglo vrhunec v času epidemije, so še poročali v Tedniku. Takrat se je na domu šolalo 1621 učencev. Trenutno se šola doma 869 učencev.
Šolanje na domu je pogosto tudi tarča kritik, saj otroci naj ne bi dobivali dovolj kakovostnega znanja, ki bi bil primerljiv z javnim šolstvom. A v Zavodu Feniks trdijo, da otrokom znanje predstavijo na drugačen in bolj zanimiv način. Kot so še dejali, imajo v zavodu majhne skupine, kjer je tudi poudarek na individualnosti.
Ker ni zanimanja za naravoslovje, hočejo 16 zaključnih izpitov
Do zdaj so otroci, ki se šolajo na domu, v prvem triletju opravljali samo izpita iz slovenščine in matematike. V drugem triletju še tuji jezik, v zadnjem pa skupaj devet izpitov.
Vlada je zdaj z novim predlogom zakona zaostrila pogoje šolanja na domu tako, da bodo otroci morali opravljati tudi do 16 izpitov v roku meseca in pol. Vlada namreč predlaga izenačitev izobrazbenih standardov vseh učencev: "Ugotavljamo, da se v preteklem letu niti en otrok ni odločil za ocenjevanje znanja iz predmeta kemija. Tudi na splošno so predmeti iz področja naravoslovja redno zapostavljeni, tako da gre za to, da so izenačeni s temi učenci, ki obiskujejo šolski pouk," je dejala Janja Zupančič iz ministrstva za izobraževanje.
Čeprav v Sloveniji ni bilo opravljene nobene primerjave glede znanja pri otrocih, ki se šolajo na domu, in tistih, ki obiskujejo šolo, pa tuje raziskave kažejo na to, da je predvsem znanje matematike šolanih doma nižje kot pa pri otrocih, ki obiskujejo šolo.
V nekaterih državah tudi velja, da morajo starši, ki želijo poučevati otroka doma, imeti določeno stopnjo izobrazbo. V primeru Češke morajo starši, ki poučujejo otroke do petega razreda, imeti vsaj srednješolsko izobrazbo. Tisti, ki pa poučujejo do zaključka osnovne šole, morajo imeti vsaj diplomo. V Sloveniji takšne uredbe ni v veljavi.
https://www.metropolitan.si/novice/slovenija/cetvercki-tednik-rodnost-slovenija/