Politika skupnega jezika ne najde niti pri uvedbi preferenčnega glasu: česa se bojijo nasprotniki tega vprašanja?

Zagovorniki in nasprotniki uvedbe preferenčnega glasu na volitvah poslancev v DZ so pred posvetovalnim referendumom, ki bo 9. junija, na Televiziji Slovenija soočili argumente. Zagovorniki so izpostavljali večji vpliv volivcev na izbiro poslancev, nasprotniki pa so opozorili na to, da še ni jasno, na kakšen način bi preferenčni glas uredili.

Sodelovalo več političnih strank

Na nedeljskem posvetovalnem referendumu bodo volivci odgovarjali tudi na vprašanje, ali so za uvedbo preferenčnega glasu na parlamentarnih volitvah. Svoje poglede na to so drevi na nacionalni televiziji soočili predstavniki političnih strank, ki so se odločile vstopiti v kampanjo.

Na strani zagovornikov uvedbe preferenčnega glasu na volitvah v DZ so sodelovali Maša Kociper (Gibanje Svoboda), Andreja Katič (SD), Luka Mesec (Levica), Klemen Belhar (Vesna), Bogomil Knavs (Zeleni Slovenije) in Jasmin Feratović (Pirati).

V imenu nasprotnikov so sodelovali Andrej Kosi (SDS), Jožef Horvat (NSi) in Franc Bogovič (SLS). Igor Jurišič iz Stranke mladih - Zeleni Evrope pa je dejal, da volivcem prepuščajo, naj se o tem vprašanju odločijo sami.

Korak k bolj neposredni demokraciji

Zagovorniki so med svojimi argumenti najbolj poudarili možnost odločilnega vpliva volivcev na izbiro kandidata, ki jih bo zastopal v parlamentu. Proti so očitno tisti, ki se bojijo volivcev, je menila Kociprova. Po njenih besedah uvedba preferenčnega glasu krepi demokracijo. S tem bi naredili korak k bolj neposredni demokraciji, je ob tem ocenil tudi Belhar.

Mesec je poudaril, da mora volivec v urejeni demokraciji imeti možnost ne le, da izbere stranko, kateri da svoj glas, ampak tudi človeka, ki ga bo zastopal v DZ. Katičeva se je ob tem zavzela še, da naj veljajo enake možnosti tako za moške kot ženske.

Knavs je sedanji volilni sistem primerjal z gostilničarjem, ki goste vabi v gostilno, nato pa jim ne ponudi izbire z jedilnega lista, ampak jim da, kar sam želi. Feratović je zatrdil, da Pirati podpirajo vsak predlog, ki širi vpliv in moč volivcev. Zavzel se je tudi za uvedbo tako imenovanega rezervnega glasu, da torej v primeru, če prvi izbiri volivca ne uspe preboj v DZ, obvelja njegova druga izbira in glasovi ne "gredo v nič".

Tudi nasprotniki niso apriori proti preferenčnemu glasu

Po mnenju Kosija pa bi uvedba preferenčnega glasu onemogočila izvolitev kandidatom iz manjših volilnih krajev. Sicer všečno zastavljeno referendumsko vprašanje tako po njegovih besedah prinaša zgolj ukinjanje okrajev.

Izmed nasprotnikov tokratnega posvetovalnega referenduma so medtem Horvat, Jurišič in Bogovič poudarili, da uvedbi preferenčnega glasu načeloma ne nasprotujejo, opozorili pa so na sočasno ureditev vprašanja volilnih enot in okrajev.

Horvat se je ob tem zavzel za odpravo volilnih okrajev in večje število volilnih enot, v NSi jih predlagajo 18. Bogovič se je medtem zavzel za kombiniran sistem, v katerem bi polovico parlamenta izvolili s preferenčnimi glasovi, polovico pa po sedanjem sistemu volilnih okrajev. Po besedah Jurišiča pa bi v njegovi stranki podprli uvedbo preferenčnega glasu, a zgolj s sočasno širšo spremembo volilnega sistema, ki očitno potrebuje popravke.

Zakonski predlog pripravljen - gre za osnovo za pogovore

Belhar in Mesec sta tako nasprotnikom očitala, da so "za, ampak". "Tako zelo ste načeloma za, da ste proti. Tega ne morem razumeti," je dejal Belhar. Volivce je pozval, naj, če preferenčni glas podpirajo, glasujejo za, ne glede na to, za katero stranko sicer volijo.

Na vseh straneh je bilo namreč slišati različne poglede na to, ali naj bo preferenčni glas obvezen ali ne, relativen ali absoluten in na to, koliko volilnih enot bi imeli, od ene, ki jo predlagajo Pirati, do 22, ki jih predlagajo Zeleni Slovenije, v razpravi je bilo sicer slišati celo izračune o 44. Bi pa morale biti te približno enako velike.

A je bilo obenem na strani zagovornikov večkrat slišati, da tokrat volivce sprašujejo po načelni podpori glede preferenčnega glasu. Če jo dobijo, bo naloga politike, da se uskladi o rešitvi, ki bo dobila potrebno podporo v parlamentu. Kociprova je sicer dejala, da je zakonski predlog pripravljen, a gre za osnovo za pogovore. Po njenih besedah se je v preteklosti namreč izkazalo, da bi še največ podpore dobil neobvezni preferenčni glas ob obstoječem številu volilnih enot in ukinitvijo okrajev, tako, ko bi začeli število volilnih enot spreminjati pa da "nastanejo težave".

Ne evropskih volitvah bodo volivci testirali tak sistem

Kosi pa meni, da bi pri majhnem številu volilnih enot volivec težko izbiral med množico kandidatov. Boji se tudi, da nekdo, ki se bo šele želel uveljaviti v politiki, za to ne bo dobil priložnosti, bomo pa dobili "parlament vplivnežev". Kosi in Bogovič se bojita tudi, da bi pri tem sistemu podeželje potegnilo kratko, sta pa Katičeva in Horvat poudarila pomen internih postopkov strank, saj da imajo lokalni odbori v njunih strankah pri kandidaturi veliko težo.

Bogovič, ki je bil večkrat v Evropski parlament izvoljen s preferenčnimi glasovi, je sicer pozval, naj volivci v nedeljo sistem znova stestirajo.