Nika Kovač deležna grozljivih sovražnih komentarjev: "S kolom bi te ... "

Ko se je razvedelo, da je Nika Kovač, direktorica Inštituta 8. marec, vabljena na konferenco zdravstvenih delavcev, je prek družbenih omrežij in zasebnih sporočil prejela ogromno sovražnih sporočil, je razkrila v oddaji Marcel.

"To so bila najrazličnejša sporočila: od prasica, s kolom bi te, vi samo uporabljate davkoplačevalski denar. To so komentarji, ki so javno napisani. Potem pa so tukaj še neka zasebna sporočila," je povedala Nika Kovač. 

V nadaljevanju je izpostavila: "V resnici je zanimivo, da je marsikdo na tej konferenci že nastopil, recimo tudi oseba, ki sedi pred mano (Marcel Štefančič) in takega škandala ni bilo, kakršen je zdaj, predvsem pa se mi zdi to predvsem simptom nekih avtoritarnih politik, ki skušajo utišati kritične glasove, sploh če so to glasovi 31-letnih žensk," je povedala Kovač.

Povedala je še, da se je odziv najprej začel na Twitterju, kjer so številni anonimni in neanonimni profili komentirali to, da je bila povabljena. Nato pa so se vključili še strankarski blogi avtoritarcev in na koncu še Jelka Godec, vodja poslanske skupine SDS, ki je ministrici zastavila vprašanje, če lahko Kovač govori na tej konferenci.

V nadaljevanju Kovač izrazi svoje stališče: "Kar je v resnici simptom tega, kako oni delujejo. Ne zanima jih javno zdravstvo, vrste v zdravstvu, zanima jih to, ali bom jaz na tej konferenci govorila. Hkrati pa uporabljajo svojo celotno mašinerijo, da v resnici utišajo tiste, ki jim niso po godu. Demokracijo vidijo kot nek sistem, kjer ministri odločajo o tem, kdo lahko kdaj govori, predvsem pa morajo biti to ljudje, ki so jim všeč."

Zdaj je jasno, da napadi na Kovačevo niso le odraz posameznih ideoloških napetosti, temveč tudi širše družbene dinamike, kjer se čuti vse večji razkol med tistimi, ki se zavzemajo za spremembe v družbi, in tistimi, ki se upirajo tem spremembam.

V tem kontekstu so take napetosti tudi odraz širših vprašanj: predvsem je jasno, da omenjeni sovražni komentarji ne spadajo več v definicijo svobode izražanja, ampak gre za sovražni govor. 

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by MMC RTV Slovenija (@mmcrtvslo)

Problem sovražnega govora na spletu

Poleg tega se ta primer dotika tudi širšega vprašanja, kako obvladovati sovražni govor na spletu. V današnji digitalni dobi, kjer so družbena omrežja postala glavno orodje za komunikacijo in oblikovanje mnenj, se je težko izogniti napadom na posameznike, še posebej tiste, ki so v središču političnih in družbenih debat. 

Sovražni govor na družbenih omrežjih postaja vse večji problem, ki se dotika številnih področij družbenega, političnega in osebnega življenja. Ta pojav je v zadnjih letih pritegnil veliko pozornosti zaradi svoje širine, intenzitete in posledic, ki jih ima tako za posameznike kot tudi za družbo kot celoto.

Družbena omrežja so postala glavni prostor, kjer se izražajo različna mnenja, vendar so prav tako postala tudi prostor za naraščajočo količino sovraštva, diskriminacije, groženj in napadov na osebnosti.

Značilnosti sovražnega govora na družbenih omrežjih

Sovražni govor na spletu pogosto vključuje izraze, ki so, kot opisano v predhodnem primeru, usmerjeni proti posameznikom, pogosto pa tudi skupinam na podlagi njihovega etničnega porekla, verskih prepričanj, spolne usmerjenosti, političnih stališč, spolne identitete ali drugih osebnih lastnosti.

Zaradi anonimnosti, ki jo omogočajo mnoge platforme, so ljudje pogosto bolj pripravljeni izražati svoje sovražne poglede, saj se ne počutijo odgovorne za svoje besede. To anonimnost tudi pogosto vodi v radikalizacijo in polarizacijo mnenj, saj je lažje izpustiti jezo in sovraštvo, kadar se ne vidiš neposredno odgovornega za svoje dejanje.

Kot ugotavlja dr. Hannah Khan Tareen pa so družbena omrežja oblikovana tako, da spodbujajo ekstremna mnenja – algoritmi teh platform pogosto nagrajujejo vsebine, ki pritegnejo pozornost, ne glede na to, ali so te vsebine konstruktivne ali škodljive.

Takšne vsebine, ki lahko vključujejo sovražni govor, laži in manipulacije, pogosto prejmejo več "všečkov", delitev in komentarjev, kar vodi v širjenje negativnih, zavajajočih ali celo neresničnih informacij.

Demokracija mora omogočiti prostor za različna mnenja

Kovačeva je v svojem intervjuju jasno povedala, da gre v tem primeru za širši problem politične dinamike, kjer se skuša zatreti vsakršen kritični glas, zlasti tiste, ki prihajajo od žensk in mladih. 

Sovražni napadi in politična instrumentalizacija takšnih napadov so nevarni za demokratični prostor, saj ustvarjajo okolje, v katerem se vsak, ki se opredeli proti določenim politikom, sooči z grožnjami, žaljivkami in drugimi vrstami nasilja.

Čeprav Kovačeva ni edina javna oseba, ki je doživela tovrstne napade, je njen primer pomemben, saj jasno kaže na to, kako avtoritarne politične sile skušajo zatreti kritične glasove in obvladati javno diskusijo.

Demokracija mora omogočiti prostor za različna mnenja in omogočiti vsakemu posamezniku, da se izpostavi brez strahu pred napadi in grožnjami. V nasprotnem primeru lahko to vodi v erozijo osnovnih vrednot, na katerih temelji odprta, pluralistična družba. Ob tem je potrebno opozoriti, da je sovražni govor sicer tudi zakonsko prepovedan.

Zavedati se je potrebno tudi sledečega: med svobodo izražanja in sovražnim govorom je meja. Čeprav nekateri izkoriščajo pojem svobode izražanja za širjenje sovraštva, pa grožnje ne spadajo več v prvo omenjeno kategorijo.

Ob koncu izpostavimo misel filozofa Johna Stuarta Milla, ki pravi, da je edina svoboda, ki je vredna tega imena, svoboda, da stremimo na sebi lasten način k svoji dobrobiti, ob tem pa poudari, da vse dokler s tem ne poskušamo drugih ovirati v prizadevanju, da bi dosegli njihovo blaginjo ali dokler jih ne poskušamo prikrajšati za le-to.

Novo na Metroplay: Karin Velikonja | Slovenka, ki je odprla prvi holistični studio v Evropi