6. 9. 2023, 18:52 | Vir: STA
Slovenci poleti zaužili več ton breskev in sliv, ki so vsebovale zdravju škodljiv pesticid (prodajali so jih v priljubljeni trgovini)
Potrošnikov o tem niso niti obvestili, zato je možno, da imate te breskve še vedno doma.
Slovenski potrošniki so poleti zaužili več ton srbskih breskev in poljskih sliv z vsebnostjo pesticida klorpirifos, kupljenih v trgovinah Spar Slovenija. Spar je prejšnji teden zaradi vsebnosti nedovoljenega pesticida klorpirifos-etil iz prodaje umaknil poljske slive, ki so bile naprodaj že od 11. avgusta. V Sloveniji se je precej teh sliv že pojedlo.
Julija letos se je zaužilo tudi dobrih sedem ton srbskih breskev, prav tako kupljenih v Sparu, ki so vsebovale isti zdravju škodljiv pesticid, pri čemer pa potrošniki o tem niso bili obveščeni niti z zamudo kot v primeru sliv. Te breskve ima zato lahko kdo še vedno doma v obliki kompota, predelane v marmelado, posušene ...
Nevarni pesticid, ki povzroča resne težave
Klorpirifos/klorpirifos-etil in klorpirifos-metil sta insekticida, s katerima v kmetijstvu zatirajo škodljivce na pridelkih, zlasti na sadju in zelenjavi. Ker pa povzročata poškodbe dednega materiala, delujeta toksično na živčni sistem ter imata lahko genotoksične in nevrološke učinke na razvoj otrok, je njuna uporaba v pripravkih za zatiranje škodljivcev v kmetijstvu od februarja 2020 v Evropski uniji prepovedana. Avgusta je sicer Slovenija breskve zaradi klorpirifosa že vračala v Srbijo.
Še posebej nevaren je za nosečnice, saj lahko poškoduje razvijajoče se možgane zarodka. Povzroči lahko avtizem, sindrom hiperaktivnosti in druge možganske okvare.
Kako se zagovarjajo pri Sparu?
Iz podjetja Spar so danes potrdili umik sliv in breskev ter pojasnili, da so nemudoma prekinili sodelovanje z dotičnim dobaviteljem breskev ter začeli postopek presoje dobavitelja, v katerem naj bi ugotovili, zakaj je prišlo do neskladnosti z evropsko zakonodajo. Pravijo, da imajo za nadzor kakovosti sadja in zelenjave izdelan interni protokol preverjanja, "ki presega zakonsko zahtevane kriterije". Izvajajo ga v centralnem skladišču ob prejemu blaga in večkrat dnevno na prodajnem mestu v trgovinah.
Sporočili so še, da so v teh dneh sprejeli dodatne interne ukrepe pri neposrednem uvozu sadja in zelenjave iz držav izven Evropske unije. Izvajali bodo dodatne redne fizične preglede delovanja dobaviteljev sadja in zelenjave, pri čemer so od njih že zahtevali in pridobili veljaven certifikat Global G.A.P., "ki je mednarodni standard kakovosti z namenom kontrole in certificiranja kmetijskih pridelkov in živil ter dejavnosti, povezanih z njimi". S tem se želijo prepričati o skladnosti dejavnosti dobaviteljev in varnosti blaga. Varnost živil zagotavljajo tudi preko analiznih izvidov, ki jih prejmejo s strani dobaviteljev pred vsakim začetkom sezone, dodatno pa bodo v pooblaščenih laboratorijih interno izvedli tudi vzorčenje in analizo vsake vrste sadja in zelenjave na vsebnost ostankov pesticidov, ki jih neposredno uvozijo iz držav izven Evropske unije, so napovedali.
Ali uprava premalo varuje zdravje potrošnikov?
Od odvzema vzorca do rezultatov analize na Upravi Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin minejo povprečno trije tedni, čeprav bi lahko ta čas skrajšali na tri do štiri dni. Uprava lahko, da bi zavarovala zdravje potrošnikov, pošiljko zadrži do prejema rezultatov. Pogoj za to je, da zna pravilno oceniti tveganje, ki v primeru Srbije nedvomno obstaja.
Zdaj so pojasnili, zakaj tega niso storili v primeru breskev – namreč niti niso obvestili potrošnikov o zdravju škodljivem pesticidu. Pravijo, da so na upravi do 24. avgusta odvzeli 11 vzorcev sadja in zelenjave s poreklom iz Srbije, analize pa so pri enem vzorcu breskev res pokazale na prisotnost ostanka pesticida klorpirifos-etila. Od 24. avgusta dalje je bilo v okviru uvoznih postopkov odvzetih devet različnih vzorcev sadja in zelenjave, osem je bilo ocenjenih kot skladnih, na rezultat enega še čakajo.
In zakaj niso obvestili potrošnikov? "Skladno z zakonodajo Evropske unije je za obveščanje potrošnikov primarno odgovoren odgovorni nosilec živilske dejavnosti, obveščanje pa se izvaja glede na ugotovljeno tveganje in pa verjetnost, da je še lahko pri potrošnikih," odgovarjajo.