Janez Janša vklenjen v spremstvu zamaskiranih policistov? Oči vas ne varajo, a resnica je ...

Prevaranti pri tem, kako priti do vašega denarja, ne poznajo nobenih omejitev. Pred kratkim smo poročali, da so med slovenskimi uporabniki Facebooka širili plačano objavo, ki je lažno namigovala na smrt televizijskega voditelja Boštjana Romiha, zdaj pa so razširili podobno objavo, ki namiguje na aretacijo Janeza Janše. 

Pompozna objava vodi na lažno spletno stran

Pri tem so šli celo tako daleč, da so s fotomontažo ponaredili fotografijo, ki prikazuje vklenjenega predsednika največje opozicijske stranke, ki ga spremljata dva zamaskirana policista. Ob fotografiji so dodali zapis: "Janez Janša aretiran po velikem škandalu." V objavi je pripisano tudi: "Gospodarske informacije te velikosti lahko zamajejo temelje slovenske družbe."   

Če uporabnik na pompozno lažno objavo nasede in klikne na fotografijo, ga spletna povezava odpelje na lažno spletno stran, ki se izdaja za enega od slovenskih medijev. Najočitnejši znak, da gre za ponarejeno spletno stran je URL naslov, ki se močno razlikuje od URL naslova slovenskega medija, za katerega se spletna stran izdaja.

Uporabnike poskušajo prepričati v sumljive naložbe

Na lažni spletni strani je objavljen lažen članek z naslovom "Banka Slovenije toži Janeza Janšo zaradi tega, kar je povedal na televiziji v živo" in izmišljen intervju z Janezom Janšo, s katerim poskušajo goljufi uporabnike napeljati, da začnejo s pomočjo njihove platforme trgovati s kriptovalutami.

V članku namreč lažno namigujejo, da naj bi Janša v TV-oddaji v živo razkril skrivnost, kako s trgovanjem s kriptovalutami zaslužiti ogromno denarja, zaradi česar naj bi Banka Slovenije nemudoma prekinila oddajo in umaknila posnetek. Gre sicer za enako kopijo lažnega intervjuja, kot se je pojavil tudi v primeru Boštjana Romiha in Ane Praznik.

Kakšni so v resnici nameni goljufov?

Tovrstni goljufi poskušajo uporabnika prepričati, da se registrira na njihovi trgovalni platformi in prek kreditne kartice vloži svoj denar. Sprva zahtevajo manjšo vsoto do nekaj sto evrov, da si uporabnik zagotovi dostop do trgovalne platforme. Tam mu nato prikazujejo dobičke in ga poskušajo prepričati, da vloži še več svojega denarja.

Ko želi uporabnik dvigniti dobiček, pa se običajno zaplete, goljufi zahtevajo dodatne provizije in si izmišljujejo nove stroške, ki jih mora plačati žrtev, do dviga pa ne pride. Nemalokrat se zgodi, da ljudje šele takrat ugotovijo, da so postali žrtve spletnih goljufov. Ker si prevaranti vedno nove pretkane načine, kako privabiti uporabnike, je pomembno, da smo na spletu kar se da previdni.

Novo na Metroplay: "Zgodovine se moramo zavedati, da ne ponavljamo istih napak. Moramo pa jo zagotovo preseči" | Matej Grah