Čeprav je za prostoživeče živali zadolžena država, pa z izjemo gašenja in reševanja, ko gasilci sami pomagajo tudi ranjenim in zmedenim večjim živalim, sistemskega pristopa ni.
Požar na Krasu ne vpliva le na tamkajšnje prebivalce ter naravo, temveč tudi na mnoge prostoživeče živali. V obsežnih požarih so ogrožene prav vse živalske vrste, še najbolj pa večje, kot so zajci, lisice, srne, volkovi ali medvedi in ptice.
Kot so za N1 pojasnili na zavodu za varstvo narave, so rastline prav zdaj v najaktivnejšem obdobju, živali pa imajo praviloma mladiče, ki so le delno sposobni samostojnega življenja. Živali, ki to zmorejo, se bodo pred ognjem umaknile, a so zmedene, ker so mladiči počasnejši, pa so najbolj življenjsko ogroženi samice in njihovi mladiči.
Izčrpane in dehidrirane bežijo pred ognjenimi zublji, ki uničujejo njihov dom in hrano.
Pomoč nedolžnim živalim
Prilagodite hitrost vožnje, saj lisice, kune, podlasice in druge, ki se gibljejo predvsem v mraku, panično prečkajo ceste, ki jih ne poznajo.
Če imate v bližini pogorišča vrt, poskusite povečati število zatočišč in skrivališč za tiste, ki so izgubile brlog. Pripravite posodo z vodo v senčnem prostoru (da preprečite hitro izhlapevanje). Posoda mora biti nizka, da preprečimo utopitev majhnih živali, ki so že v težavah.
Na svoj vrt postavite majhne količine hrane. Izogibajte se velikim količinam, saj lahko zaradi vročine postanejo zaudarjajoče. Zgledni primeri so skleda s suho hrano za pse in mačke, v duplu drevesa pest semen in lešnikov, nekaj sadnih in zelenjavnih ostankov hrane na polici visoko za ptice.
Skrajno neprimerno? Na Krasu gori, gasilci pa na olimpijadi v Celju
Novo na Metroplay: "Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del