Del javnosti je med drugim razburilo dejstvo, da bomo po tem zakonu vsi odpovedali enemu odstotku svojih plač.
Državni zbor je s 54 glasovi za in 24 proti sprejel zakon o dolgotrajni oskrbi, v obravnavi po nujnem postopku. Ureja pravice iz dolgotrajne oskrbe in od 1. julija 2025 določa plačilo obveznega prispevka v višini enega odstotka. V koaliciji so prepričani, da je zakon kakovosten, v opoziciji pa mu nasprotujejo tudi zaradi obveznega prispevka.
Enemu odstotku pokojnine se bodo odpovedali tudi upokojenci
V drugi obravnavi so sprejeli vsa koalicijska dopolnila, ki so bila med drugim redakcijska. Dopolnila SDS in NSi pa niso bila sprejeta. V opozicijskih poslanskih skupinah so z njimi želeli denimo črtati člen o uvedbi obveznega prispevka.
V skladu s sprejetim zakonom bodo delodajalci in delojemalci plačali prispevek v višini enega odstotka bruto plače, upokojenci pa v višini enega odstotka od neto pokojnine. Samostojni podjetniki in kmetje bodo plačali dva odstotka, ker so hkrati delodajalci in delojemalci. Ministrstvo predvideva, da bodo s prispevkom dobili 620 milijonov evrov letno.
Zakon glede na sprejeto koalicijsko dopolnilo predvideva, da bo od 1. januarja 2028 mogoče zaračunati tudi lastno udeležbo, a pod pogojem, da sredstev iz drugih virov ne bo dovolj.
Kdaj se bo začel zakon izvajati?
Zakon, ki se bo začel uporabljati 1. januarja 2024, postopno kot pravice prinaša oskrbovalca družinskega člana, dolgotrajno oskrbo na domu in e-oskrbo, dolgotrajno oskrbo v instituciji in denarni prejemek.
Že takoj ob začetku izvajanja zakona 1. januarja 2024 bo imel upravičenec pravico do oskrbovalca družinskega člana, ki bo imel takšno vlogo, kot jo ima po dozdajšnji ureditvi družinski pomočnik. Imel bo pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek v višini 1,2-kratnika minimalne plače v državi. Če pa bo skrbel za dva uporabnika hkrati, bo to delno plačilo v višini 1,8-kratnika minimalne plače.
Pravica dolgotrajne oskrbe na domu se bo začela izvajati 1. julija 2025. Njena krepitev je med osrednjimi cilji zakona. Storitve bodo denimo vključevale fizioterapijo in delovno terapijo, prilagodili pa jih bodo potrebam posameznika.
Kaj vse bodo uporabniki še lahko koristili?
Pravica do e-oskrbe se bo začela izvajati hkrati z dolgotrajno oskrbo na domu. Uporabnik bo nosil zapestnico z gumbkom. Pritisk na gumbek ga bo elektronsko povezal s klicnim centrom. Pravico do oskrbe v instituciji bo v skladu z zakonom mogoče koristiti od 1. decembra 2025. Uporabnik bo plačal le za tako imenovani hotelski del, medtem ko bo ostalo pokrito iz zavarovanja za dolgotrajno oskrbo.
Prav tako od 1. decembra 2025 bo mogoče koristiti pravico do denarnega prejemka, ki bo nadomestila zdajšnjo pravico do dodatka za pomoč in postrežbo.
Prosilec storitev bo vlogo podal na vstopni točki za dolgotrajno oskrbo, ki bo pristojni center za socialno delo. Vstopne točke bodo vzpostavljene s 1. januarjem 2025. Na vstopni točki bodo v skladu z oceno posameznikovih potreb izdelali osebni načrt storitev zanj. Kadri na vstopnih točkah bodo ločeni od kadrov na centrih.