Štajerska prestolnica bo v primeru večjih poplav močno ogrožena

Direkcija za vode je pred dnevi mariborsko občino obvestila, da odstopa od izvedbe načrtovanega in z evropskim denarjem podprtega projekta gradnje protipoplavne zaščite na območju Malečnika, Dogoš in Zrkovcev ob reki Dravi. Kot so pojasnili, so se tako odločili zaradi nestrinjanja lokalnega prebivalstva s predlagano rešitvijo.

Poraz za občino, državo in prebivalce?

Kot je po današnjem sestanku s predstavniki direkcije za vode ter predsednikoma mestne četrti Brezje-Dogoše-Zrkovci in krajevne skupnosti Malečnik-Ruperče povedal mariborski podžupan Samo Peter Medved, direkcija ni prejela privolitve predstavnikov prebivalcev in izjav lastnikov o strinjanju izvajanja del na njihovih zemljiščih.

"Ker so bila evropska sredstva za projekt v tej finančni perspektivi zagotovljena, gre za velik poraz tako za državo, kot tudi za mestno občino, predvsem pa za prebivalce, ki tam živijo in so ostali brez protipoplavne zaščite," je dejal Medved.

Bi prebivalce gradnja nasipov in zidov omejevala?

Ob tem je med razlogi, da lastniki zemljišč niso pristali na izvedbo del, omenil, da jih stroka očitno ni uspela prepričati v primernost ukrepov.

Ljudje so namreč prepričani, da jih načrtovana gradnja protipoplavnih nasipov in zidov ne ščiti, pač pa predvsem omejuje, zato naj se pristojni lotijo predvsem vzdrževalnih del, ki bodo zagotovila protipoplavno zaščito.

Izguba sredstev

Mariborska občina je po njegovih besedah zavzela stališče, da ne bo predlagala razlastitve, kar bi v skladu z veljavnimi prostorskimi akti sicer lahko storila.

Ker prebivalci niso prepričani v rešitve, kot jih je predlagala stroka, bodo na občini razmislili, ali se lotiti izdelave neodvisne strokovne preučitve projekta in tako ljudi prepričati v najbolj primerne rešitve.

Napovedal je še, da se bo župan Saša Arsenovič sestal tudi z direktorjem direkcije za vode in skušal ugotoviti, kako naprej in ali gre za dokončno odločitev omenjenega državnega organa.

Sredstva v tej perspektivi naj bi bila najverjetneje že izgubljena, se pa lahko v naslednji najdejo novi viri, a je pred tem potrebno prepričati ljudi.

"V porečju Drave je samo Maribor tisti, kjer se projekt ne bo izvedel, medtem ko se v ostalih občinah nizvodno protipoplavni ukrepi izvajajo po načrtu. Tudi mi vsekakor ne bomo odnehali, a izguba sredstev ni ravno novica, ki bi se je lahko veselili," je še dodal Medved in dodal, da gre za več milijonov evrov vreden projekt.

Onesnaženost Drave

Predsednik krajevne skupnosti Malečnik-Ruperče Jožef Škof je po sestanku povedal, da prebivalci vztrajajo pri tem, da je potrebno Dravo končno očistiti, saj brežine že leta niso bile primerno vzdrževane, reka pa je popolnoma zasuta s prodom.

"Mulj so sicer odstranili, za prod pa trdijo, da ga ne smejo odstraniti, čeprav imam dokument EU, po katerem pri območju Nature 2000 ni ovire, da gramoza ne bi mogli odpeljati iz Drave ter ga uporabili za gradnjo železniških prog in cest," je prepričan Škof, ki sam načeloma ne nasprotuje postavitvi nasipa, a je to odločitev prebivalcev, ki so na tem območju doma.

"Kljub poplavam se ni naredilo veliko"

Tudi po besedah predsednika mestne četrti Brezje-Dogoše-Zrkovci Otona Štrucla se v preteklosti kljub hudim poplavam leta 2012 ni naredilo veliko.

Projektant je glede gradnje ves čas zagovarjal svoje, a bi po njegovih besedah stroka morala najprej priti na teren, ne pa projektov pisati samo v pisarnah. "Smo zato, da se stvari rešijo, a naj se rešijo trajno in učinkovito," je še dodal Štrucl.

Nezadostna podpora projektu

Na direkciji so pojasnili, da so si dalj časa prizadevali za sporazumno rešitev z lastniki zemljišč naselij Malečnika, Celestrine in Zrkovc, pri tem pa je bila kot najprimernejša izbrana kombinacija gradnje visokovodnih nasipov in zidov ter individualne zaščite objektov s paneli, a bi se s predlagano rešitvijo morali strinjati vsi udeleženci.

Kljub večkratnemu usklajevanju in predstavitvam projekta s strani mestne občine in projektantov ni bilo podpore glede izvedbe načrtovanih ukrepov, zato so predstavnike občine in lastnike zemljišč obvestili, da odgovor pričakujejo do konca februarja.

Ker se to ni zgodilo, so od izvedbe projekta odstopili, saj ga v predvideni časovnici ne bi bilo mogoče realizirati. Skrajni rok za izvedbo je namreč konec leta 2023.

Novo na Metroplay: Karin Velikonja | Slovenka, ki je odprla prvi holistični studio v Evropi