Poglobili smo se v osnovne statistične podatke o šunki, potici, pirhih in hrenu. Poglejte, kaj smo ugotovili.
V Sloveniji je približno 860.000 gospodinjstev. Tista, ki praznujejo veliko noč, so se danes mastila ob pirhih, hrenu, šunki in potici. Letošnja pojedina je bila nekoliko dražja, saj se je hrana v 2021 podražila za štiri odstotke.
Pirhi
Kako samooskrbna je Slovenija? Pravzaprav precej. V letu 2020 je bila v Sloveniji kar 95-odstotna stopnja samooskrbe z jajci.
V istem letu je v Sloveniji bilo 1,3 milijona kokoši nesnic, ki so v povprečju vsak dan znesle 0,9 milijona jajc. Povprečno pa je prebivalec Slovenije v letu porabil 173 kokošjih jajc, poroča Statistični urad Republike Slovenije.
V letu 2021 je bila povprečna cena desetih jajc 2,02 evra - kar je 12,2 odstotka več kot leto prej.
Hren
Hren za prodajo smo v Sloveniji leta 2019 pridelovali na 66,1 hektarja površin, kar je bilo štirikrat več kot leta 2000.
Leta 2021 smo ga uvozili 4.274 kilogramov, izvozili pa štirikrat manj - 984 kilogramov. Največ smo ga uvozili iz Avstrije - skoraj 70 odstotkov, izvozili pa na Hrvaško - 96 odstotkov.
Šunka
Stopnja samooskrbe z mesom je bila v 2020 84-odstotna. Najnižja je bila v 2015 - 74-odstotna, najvišja pa v 2001 - stoodstotna.
V Slovenijo smo 2021 uvozili 72 ton šunke, največ - 70 odstotkov - iz Italije. Izvozili smo je 13 ton, največ - 73 odstotkov - v Nemčijo.
V povprečju je prebivalec Slovenije v letu 2020 porabil 87,9 kilogramov mesa. Največ ga je zaužil v 2003 - 99,2 kilograma, najmanj pa v 2013 - 82,2 kilograma.
Cena za kilogram svinjskega mesa s kostjo v 2021 je bila 5,22 evra.
Potica
Za pripravo potice je bilo v 2021 treba odšteti:
Tako ni nič čudnega, če ste za velikonočni zajtrk to leto odšteli nekoliko več. Cene živilskih izdelkov - tudi tistih, ki jih uživamo za veliko noč - so se podražile.
Spremljajte Metropolitan na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.