Sto direktorjev slovenskih zdravstvenih domov grozi z odpovedjo

Na premierja Roberta Goloba so direktorji zdravstvenih domov naslovili pismo z opozorilom, da bodo plače nekaterih zdravnikov s prvim dnem v aprilu presegle njihove plače. Sklicali so se na kolektivno pogodbo za zdravnike in zobozdravnike, s čimer se bodo uvrstili v 62. plačni razred. Pismo naj bi po informacijah N1 podpisalo več sto zdravnikov. Zagrozili so tudi z odstopom, v primeru, da jim premier ne bo prisluhnil. 

Šlo naj bi za 103 direktorje oziroma strokovne direktorje 77 bolnišnic, zdravstvenih domov in javnih inštitutov s področja zdravja, poroča N1. "To postavlja vodstva javnih zdravstvenih zavodov v povsem neprimerljiv in diskriminatoren položaj glede na zahtevnost in odgovornost delovnega mesta in so kaplja čez rob že doslej absurdne situacije," so poudarili. 

Dogovor, s katerim se ne strinjajo 

Vladna stran in predstavniki reprezentativnih sindikatov zdravstva in socialnega varstva so konec decembra podpisali sporazum, s katerim so se sklicali na razreševanje stavkovnih zahtev v zdravstvu in socialnem varstvu. Dogovor je predpostavil dvig plač mladim zdravnikom, in sicer za štiri plačne razrede (in enega v okviru aprilskega dviga plač v javnem sektorju). Izkušeni zdravniki specialistom so predpostavili dvig za dva dodatna plačna razreda. Del tega so zdravniki prejeli z januarsko plačo, drugi del bodo prejeli z aprilsko.

"Direktorji in strokovni direktorji v javnih zdravstvenih zavodih so že doslej zaostajali za plačami velikega števila zdravnikov, ponekod jih prekašajo celo najbolje plačane medicinske sestre, predvsem zaradi nadur in dodatkov," so zapisali v pismu in izrazili svoje nestrinjanje. Razložili so, da se povprečni direktor slovenske bolnišnice uvršča v 57. plačni razred, strokovni direktor plačni razred nižje, medtem ko se povprečni direktor zdravstvenega doma uvršča v 53. plačni razred, strokovni vodja vsaj en plačni razred nižje. 

Izpostavljajo, da osnovna plača zdravnika po tem dogovoru presega plače vodilnih v zdravstvenih zavodih, izključujoč dejstvo, da niso upravičeni do plačila za delo nadur in ne dodatkov, do katerih so upravičeni ostali zaposleni. Vlado so pozvali, da plačna nesorazmerja odpravi do 1. aprila.

Dodatne zahteve novega plačnega stebra

Pozvali so še, da se uredi nagrajevanje direktorjev in strokovnih direktorjev, saj nosijo odgovornost upravljanja zdravstvenih organizacij. Trenutno namreč sistem temelji na primerjavi med delovnimi mesti različnih dejavnosti javnega sektorja. Prizadevajo si, da bi se zdravstvene javne uslužbence obravnavalo v ločenem stebru z drugimi uslužbenci v javnih zavodih. 

Zdravnik specialist, ki je uvrščen najmanj v 50. plačni razred, zasluži 3.145 evrov bruto mesečno, medtem ko je višji zdravnik specialist uvrščen najmanj v 55. plačni razred s 3.826 evri mesečno, so izračunali na N1. 

Zato opozarjajo, da bo aprila nov sistem omogočal, da lahko zdravnik specialist pripada 62. plačnemu razredu, višji zdravnik pa samo 59. plačnemu razredu, kar znaša 4.476 evrov bruto mesečno. "Direktorji in strokovni direktorji, ki smo zdravniki, nimamo več nikakršnega motiva za nadaljevanje dela na vodilnih delovnih mestih, za bistveno nižjo plačo od kolegov, ki jih vodimo, zato razmišljamo o odstopu s svojih funkcij. Na zdravniških delovnih mestih lahko računamo na višje plačilo za svoje delo. Podobno razmišljamo tudi številni drugi podpisniki, ki nimamo medicinske izobrazbe," so pojasnili.

Novo na Metroplay: "Materinstvo ti da novo dimenzijo organizacije, produktivnosti in empatije" | Sonja Šmuc