3. 7. 2024, 11:22 | Vir: STA
Najbolj bizarna študentska dela pri nas: od prevajanja pasjih zvokov do fotografiranja stopal
Dijaki in študenti opravljajo tudi številna nenavadna študentskega dela, so pokazali rezultati letošnje raziskave e-Študentskega servisa Mladi in trg dela. Med najbolj nenavadnimi deli so vodenje pasjih tekmovanj, molža krav, lupljenje čebule in upravljanje podvodnega drona, so sporočili iz e-Študentskega servisa.
Med običajna študentska dela spadajo različna dela v prodaji, dela s strankami, strokovna dela z različnih področij, kot sta računalništvo in programiranje, elektrotehnična dela, projektiranje, prevajanje, digitalni marketing ter tudi gostinstvo, ki predstavlja osem odstotkov vsega študentskega dela.
Anketa e-Študentskega servisa medtem razkriva, da mladi opravljajo tudi nenavadna dela, polna izzivov. Mladi so tako upravljali podvodni dron, prevajali pasje zvoke, vodili pasja tekmovanja, lupili čebulo in prali kalčke. Poleg teh v e-Študentskem servisu izpostavljajo še fotografiranje stopal, molžo krav na farmi, izgradnjo rolkarskega poligona, izdelavo začasnih tatujev ter kreiranje vsebin za predstavitev prehranskih dopolnil za pse.
Mlade so v anketi vprašali tudi o sanjskih poklicih. Kot pogoste odgovore izpostavljajo poklic kmeta ter kmetice, nogometaša oziroma nogometašice, medicinske sestre oziroma zdravstvenega tehnika, podjetnika ali podjetnice, direktorja ali direktorice podjetja, kliničnega ali forenzičnega psihologa oziroma psihologinje.
V e-Študentskem servisu izpostavljajo, da dijaki in študenti v povprečju delajo 8,3 ure na teden in opravijo 2,5 meseca študentskega dela na leto. Državno štipendijo, ki znaša v povprečju 112 evrov mesečno, prejema le tretjina dijakov in študentov, dve tretjini mladih pa si s študentskim delom v povprečju prisluži še dodatnih 230 evrov neto mesečno.
Študentsko delo, ki mesečno ne presega bruto zneska minimalne plače, se ne upošteva pri upravičenosti do državne štipendije, otroškega dodatka, znižanega plačila vrtca in subvencije prehrane za učence in dijake. Mladi v povprečju s študentskim delom pridobijo 2,5 meseca pokojninske dobe na leto. Pri študentskem delu se plačujejo prispevki za pokojnino v enaki višini kot pri redno zaposlenih. Pokojninska blagajna se pri tem napolni za 84 milijonov evrov.
V zadnjih letih je opazen trend, da mladi povprašujejo po strokovnih delih v smeri šolanja, ki jim prinašajo relevantne izkušnje in preizkušanje šolske teorije v praksi. Tako lahko razvijajo kompetence, ki jih v šolskem okolju ne morejo, so še navedli v sporočilu.
V spletni anketi, ki jo je izvajal e-Študentski servis, je med 2. in 24. aprilom sodelovalo 7499 študentov in dijakov.
Novo na Metroplay: "Zgodovine se moramo zavedati, da ne ponavljamo istih napak. Moramo pa jo zagotovo preseči" | Matej Grah
