Premier Golob je že septembra pel hvalospeve superračunalniku, ki naj bi ga Slovenija v bodoče razvijala. Na koncu pa se je vendarle izkazalo, da je zadeva še vedno v povojih.
Že nekaj časa mineva od hvalospeva našega premierja Roberta Goloba o zmogljivem superračunalniku, ki bo sposoben napovedovati morebitne poplave in tako s pravočasnim obveščanjem in opozarjanjem obvaroval življenja ter zmanjšal gospodarsko škodo. Predsednik vlade je o superračunalniku spregovoril na Vrhu o prihodnosti na 79. Generalni skupščini OZN, ki je potekala prejšnji mesec.
Kot pričakovano so ob tej napovedi o inovativnem in zmogljivem superračunalniku številne medije zasrbeli prsti, saj je bilo to prvič, ko je bilo dotičen projekt sploh omenjen. Takrat je premier omenil, da "Slovenija razvija napredno digitalno rešitev, ki povezuje opazovanje zemlje s pomočjo superračunalnika in umetno inteligenco", sistem pa naj bi, kot že omenjeno, pomagal predvidevati naravne katastrofe.
Robert Golob na Vrhu o prihodnosti na 79. Generalni skupščini OZN.
Kje je zdaj ta superračunalnik?
"Voda je najdragocenejši naravni vir, je osrednjega pomena za našo skupno prihodnost, ključna sestavina naše okoljske, družbene in gospodarske blaginje ter bistveni element svetovnega miru in stabilnosti," so uvodoma leposlovno sporočili iz kabineta predsednika vlade. V nadaljevanju so zapisali, da so ekstremni vremenski dogodki skupni svetovni problem in ob tem izpostavil pomen sodelovanja pri uporabi naprednih tehnologij.
Ravno zaradi tega so v kabinetu poudarjajo, da se mora na tem področju priznati transformacijski potencial tehnologije, "kot so opazovanje Zemlje, daljinsko zazanavanje, umetna inteligenca in superračunalništvo. Te tehnologije niso le orodja, temveč katalizatorji nove dobe upravljanja voda, saj nam omogočajo predvidevanje, upravljanje in zmanjševanje tveganj, povezanih z vodo, z natančnostjo in učinkovitostjo brez primere".
Zaradi uničujočih poplav, ki so lansko leto prizadele Slovenije, so v kabinetu nase prevzeli odgovornost in pričeli iskati načine, kako lahko izkoristijo napredne satelitske in digitalne tehnologije za spremljanje in modeliranje ter trajnostno upravljanje naših vodnih virov, analizo vremenskih vzorcev in zaščito naše infrastrukture.
Kaj to pravzaprav pomeni?
V kabinetu so še pojasnili, da slovenski raziskovalci in podjetja izvajajo različne napredne analiza za spremljanje urbanih in naravnih okolij ter stanja vodnih, prehranskih in energetskih virov. Z umetno inteligenco lahko namreč izkoristijo veliko količino podatkov in ustvarijo napovedne modele, ki lahko napovedujejo pomanjkanje vode, tveganja poplav in vplive podnebnih sprememb na vodne vire.
"Superračunalniška moč povečuje te zmogljivosti, saj z neverjetno hitrostjo obdeluje in analizira ogromne nabore podatkov. S tem področjem, v sodelovanju z Evropsko vesoljsko agencijo (ESA), se v Sloveniji ukvarjajo številne raziskovalke in raziskovalci iz Univerz v Ljubljani in Mariboru ter Inštituta Jožef Štefan, ter strokovnjaki domačih, a mednarodno uspešnih podjetij iz sektorjev IKT in vesoljskih tehnologij," so razložili ter dodali, da njihove rešitve ne uporabljamo zgolj v Sloveniji, ampak tudi drugod po svetu.
Veliko besed za zamisel
A čeprav so nam iz kabineta podali veliko informacij, vse nakazujejo na dejstvo, da gre zgolj za idejo, ki pa je "še vedno v zraku". Premier Golob se je namreč o pobudi zgolj pogovarjal znotraj vodne diplomacije z vodstvom Dravskih elektrarn, ki jih je obiskal 4. junija 2024, kjer so mu predstavili načrte za izgradnjo superračunalnika in centra za obdelavo podatkov na lokaciji ob hidroelektrarni Mariborski otok.
Takrat je Golob dejal, da se "ravno na tej lokaciji ponujajo priložnosti, da bi povezali vesoljske tehnologije, opazovanje iz vesolja in obdelavo teh slik na superračunalniku in v podatkovnem centru za ponujanje storitev za upravljanje z vodami po vsem svetu."
Na kabinet smo nato naslovili tudi številna podvprašanja in prosili za dodatne pojasnitve: od kod bodo črpali sredstva za omenjeni sistem, kakšna je groba ocena stroškov ter kakšna je predvidena časovnica projekta. Obenem nas je tudi zanimalo, ali je načrt Dravskih elektrarn za gradnjo superračunalnika še vedno v povojih in kdaj bo ta predvidoma zgrajen.
Iz kabineta so nam odgovorili kratko in jedrnato: "Na projektu sodelujeta MDP in MVZI. O vseh podrobnostih bo javnost pravočasno in sproti obveščana."
Šele pozneje pa je v javnost prišla novica, da bo Slovenija za superračunalnik namenila 50 milijonov, Evropska unija pa bo prispevala nadaljnjih 50 milijonov. A kot je pozneje pojasnil premier Golob, so ta sredstva (tako kot superračunalnik) še vedno stvar pogovora. Vsa dejstva sicer nakazujejo na to, da bo zadeva še naprej ostala zgolj pri pogovorih, saj se rok za prijavo na razpis za sofinanciranje dotičnih projektov izteka, Sloveniji pa se zaradi "neobstoječega" projekta ne bo uspelo prijaviti, so za N1 pojasnili številni strokovnjaki.
Superračunalnik na Turboinštitutu v Ljubljani
Težava nastane tudi pri kratkemu času trajanja superračunalnikov, ki je omejen na pet ali šest let, zaradi česar postanejo hitro zastareli. Superračunalnik Vega, ki trenutno deluje že od leta 2021, bo tako v tem času neuporaben, zaradi česar bi prišlo do potrebe po drugem superračunalniku Vega 2. Slednjega naj bi sicer postavili v stavbi bodočega podatkovnega centra nasproti kopališča Mariborski otok, medtem ko je sedanja Vega v centru Maribora, še navaja N1. Vladi se torej ne mudi le zgolj zaradi razpisa, ampak tudi zaradi roka trajanja dosedanjega superračunalnika.
