Na Primorskem se kaže tendenca po ohranjanju zgodovinskih in kulturnih identitet. Slovenske lokalne oblasti so se odločile, da bodo preimenovale kraj, v Italiji pa se širijo lokali, kjer govorijo tudi slovensko.
Na območju piranske občine že nekaj let tečejo debate o morebitnem preimenovanju Lucije v Sveto Lucijo, prvotno zgodovinsko ime, ki se je uporabljalo vse do 50. let prejšnjega stoletja. Javnomnenjska anketa, ki je bila narejena v času županovanja Đenia Zadkovića, je pokazala naklonjenost krajanov k preimenovanju, govorilo se je celo o posvetovalnem referendumu.
Sprememba imena le v italijanski različici
Zdaj je podžupan občine Piran Christian Poletti na sestanku italijanske skupnosti 'Giuseppe Tartini' Piran sporočil, da je občina spet stopila na pot vnovične uvedbe tega starodavnega zemljepisnega imena kot uradnega imena tega kraja – a le v italijanski različici. Torej bo piranska občina obnovila postopek vrnitve imena Lucije njenemu zgodovinskemu imenu Santa Lucia le v italijanski obliki.
Podžupan občine Piran Christian Poletti
Vnovični postopek so po besedah Polettija na občini začeli tako, da so poslali dopis na Geodetsko upravo Republike Slovenije (GURS), v katerem jih prosijo za potrditev, da v Sloveniji ni naselja z istim imenom, in komisiji za standardizacijo zemljepisnih imen Republike Slovenije, ki mora zgolj potrditi, da to poimenovanje ustreza merilom, ki jih določa zakon. "Če bosta ti instituciji podali pozitivno mnenje k imenu Santa Lucia, bo naslednji korak, da se z ministrstvom za notranje zadeve dogovorimo o načinu menjave osebnih dokumentov. Gre namreč za precejšen strošek, ki ga občina ne želi 'prevaliti' na občane, zato se bomo poskušali dogovoriti za oprostitev plačila stroškov oziroma na način, da bi lahko občani obstoječe dokumente zamenjali šele po njihovem izteku, in ne nujno v 30 dneh, kot to določa zakon," je za Radio Capodistria pojasnil Poletti. Dodal je še, da če bodo vsi ti koraki okronani z uspehom, "bodo predlog, ki ga bo podal neposredno župan, preprosto uvrščen na dnevni red ene od naslednjih sej mestnega sveta".
V Furlaniji - Julijski krajini se obetajo lokali z oznako, da poslujejo v slovenskem jeziku
Tendenca k ohranjanju zgodovinskih in kulturnih identitet se na območju Primorske kaže na več ravneh – od poskusov preimenovanja krajev po starih poimenovanjih do konkretnih prizadevanj za ohranjanje in krepitev slovenskega jezika v čezmejnem prostoru. Medtem ko piranska občina odpira pot vračanju zgodovinskega imena Santa Lucia za Lucijo, se na drugi strani meje v Italiji odvijajo pobude za večjo vidnost slovenskega jezika v javnem življenju.
Lokali na Tržaškem, Goriškem in Videmskem bodo namreč lahko imeli oznako, da poslujejo tudi v slovenskem jeziku. To naj bi se zgodilo v nekaj mesecih, saj nosilci projekta še pripravljajo gradivo v slovenskem jeziku, ki ga bodo posredovali sodelujočim lokalom.
Številni lokali v Italiji bodo odslej poslovali v slovenskem jeziku. Tudi meniji bodo v slovenščini.
Nosilec projekta z naslovom PosluJEMO (tudi) v slovenščini, ki je namenjen spodbujanju rabe slovenskega jezika v gostinstvu in drugih storitvenih dejavnostih na območju italijanske dežele Furlanija - Julijska krajina, je Slovenski raziskovalni inštitut (Slori) iz Trsta. Projekt izvajajo v tesnem sodelovanju z gospodarskima organizacijama slovenske manjšine Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem in Kmečko zvezo ter Zadružno kraško banko in medijskim partnerjem Primorskim dnevnikom, piše na spletni strani inštituta.
Direktor inštituta Devan Jagodic je povedal, da so si za to prizadevali že nekaj let in da so se projekta domislili v okviru delovne skupine, ki se med drugim ukvarja s promocijo slovenskega jezika v javnem življenju. Po njegovih besedah so sprva želeli k javni uporabi slovenskega jezika spodbuditi predvsem slovenske podjetnike in lastnike trgovin in lokalov, z veseljem pa so ugotovili, da je projekt zanimiv tudi za gostince zunaj slovenskega manjšinskega kroga. Tako so se odzvali ne samo slovensko govoreči gostinci, pač pa tudi tisti italijanski gostinci, ki slovenskega jezika ne obvladajo.
Vsem gostincem, ki sodelujejo v akciji, brezplačno pomagajo pri prevodih jedi in pijač ter opozorilnih znakov, kot so rini, vleci, toaletni prostori. Za to je poskrbela Slorijeva strokovnjakinja Jasmin Franza, ki je prevedla vse jedilne liste in cenike ter pripravila priročen slovarček, s katerim si gostinsko osebje lahko pomaga pri komunikaciji s slovenskimi gosti.
V projekt se je za zdaj vključilo 20 gostinskih lokalov in podjetij, večina je s Tržaškega, trije z Goriškega in eden z Videmskega. Gre za člane omenjenih manjšinskih gospodarskih organizacij. Jagodic je še poudaril, da gre za pilotni projekt in da ga bodo razširili, če se bo uveljavil.
Novo na Metroplay: Tilen Artač o tem, zakaj je bilo težko imitirati Roberta Goloba in kako v resnici nastane vrhunska imitacija