P.M. | 20. 5. 2023, 06:00
Pri nas je čebelicam lepo: Slovenci smo ljubezen in skrb do njih razširili na ves svet
20. maja svet že šestič obeležuje svetovni dan čebel, ki so ga Združeni narodi na pobudo naše države razglasili leta 2017. Čebele imajo v naravi pomembno vlogo, tudi za obstoj človeštva, česar se Slovenci še posebej dobro zavedamo.
Slovenija je datum svetovnega dneva čebel 20. maj določila na rojstni dan Antona Janše (1734–1773), pionirja sodobnega čebelarstva in enega od največjih strokovnjakov za čebele. Slovenija je edina država članica Evropske unije, ki je zakonsko zaščitila svoje čebele, leta 2011 pa je med prvimi državami članicami EU prepovedala uporabo nekaterih čebelam škodljivih pesticidov na ozemlju države.
Zakaj svetovni dan čebel?
Glavni namen, ki ga je Slovenija izpostavila pri Organizaciji združenih narodov (OZN), je ozaveščanje o pomenu čebel ter drugih opraševalcev za človeštvo, prehransko varnost, globalno odpravo lakote, varstvo okolja in biotsko raznovrstnost.
Čebele so opraševalke večine rastlin ter pomemben člen naravnega ravnovesja in obstoja življenja na Zemlji.
Študije OZN in Svetovne zveze za varstvo narave kažejo, da se populacija čebel in drugih opraševalcev pomembno zmanjšuje, zaradi česar so čebele in drugi opraševalci vse bolj ogrožene živalske vrste.
Marija Terezija je Slovenca Antona Janšo imenovala za stalnega učitelja čebelarstva na novi Čebelarski šoli na Dunaju. Po 1775 so morali vsi državni čebelarski učitelji učiti čebelarstvo po njegovi metodi poučevanja.
Njihova populacija se alarmantno zmanjšuje
Na to vplivajo številni dejavniki, ki so posledica človeških aktivnosti: intenzivno kmetijstvo, široka uporaba pesticidov in onesnaževanje. Izpostavljene so mnogim novim boleznim in škodljivcem, zaradi naraščajočega števila svetovnega prebivalstva se krči njihov življenjski prostor.
Poleg tega preživetje in razvoj čebel ter drugih opraševalcev čedalje bolj ogrožajo tudi podnebne spremembe. Čebele potrebujejo čist zrak, vodo in čisto okolje v širšem smislu.
Slovenija po številu čebelarjev v svetovnem vrhu
Vsak dvestoti prebivalec Slovenije je čebelar. Za več deset tisoč Slovencev je čebelarstvo način življenja z dolgo tradicijo, čebela, še posebej avtohtona kranjska sivka, pa je del slovenske narodne identitete.
Na eno od strešnih teras so 1. aprila 2011 prvi namestili t. i. nakladne panje in začeli z urbanim čebelarstvom.
Kar tri odstotke vseh slovenskih čebelarjev, ki imajo več kot štiri tisoč petsto panjev, deluje na območju Mestne občine Ljubljana.
Vse več urbanih čebelarjev
Eden od pobudnikov društva Urbani čebelar je denimo Cankarjev dom, ki skrbi za uveljavljanje, izobraževanje in odgovorno ravnanje s čebelami v mestu. Med, ki ga čebele že desetletje pridelujejo na njihovi strehi, uspešno prestaja vsakoletne analize referenčnega laboratorija v Bremnu in je vključen v shemo višje kakovosti s certifikatom Slovenskega medu z zaščiteno geografsko označbo.
Pri njih sadijo medovite rastline, vzdržujejo in skrbijo za parkovne površine Sveta Evrope z dvestotridesetletnimi drevesi.
Novo na Metroplay: "Zgodovine se moramo zavedati, da ne ponavljamo istih napak. Moramo pa jo zagotovo preseči" | Matej Grah
