"Zadnje čase kar padem čez Ljubljano": zakaj je nenadoma v središču občutno manj prometa in kje so vsi vozniki?

"Pripravite se na prometni kolaps!", "Ljubljana bo stala!", "Pojdite prej od doma!" je le nekaj opozoril, ki so ob začetku prenove nadvoza na Dunajski cesti leteli na voznike, ki se vsakodnevno vozijo v Ljubljano. Mediji kot tudi prebivalci Slovenije smo pričakovali popoln prometni kolaps, a zgodilo se je ravno nasprotno. Od 4. januarja, ko so se začela prva rušilna dela nadvoza, smo bili v Ljubljani priča neverjetnemu preobratu.

Prometne konice so izginile, potovalni čas se je skrajšal in avtobusi so bili točni. A kaj točno je botrovalo tej drastični spremembi, ki je mnoge od nas pustila odprtih ust?

Na novinarski konferenci Mestne občine Ljubljana je direktor LPP Peter Horvat predstavil ugotovitve, ki so se navezovale na zmanjšan obseg prometa v Ljubljani. Ena izmed zadev, ki je močno vplivala na manjšo gnečo v Ljubljani, a se navezuje na obdobje pred začetkom gradnje nadvoza, je zagotovo uvedba brezplačnega avtobusnega prevoza po 17. uri, ki je trajala od 21. decembra pa do 7. januarja.

"Do 21. decembra je bil indeks rasti 10-odstoten, saj je potnikov več. Z brezplačnimi prevozi in pozitivno reklamo ter obveščanjem ljudi je bil program v Ljubljani več kot odličen," je uvodoma dejal Horvat.

"Veliko ljudi se je odločalo za javni prevoz, verjetno tudi zaradi brezplačnega prevoza. V tem obdobju smo dodatno pripeljali 175.000 potnikov. To je v povprečju za teh 18 dni 8.500 potnikov na dan, med delavniki pa je to 14.000 ljudi. To je petodstoten porast na kompletno številko. Zanimive so tudi sobote, 23. decembra je bilo 10.000 potnikov več, kar je 25 odstotkov več ljudi na avtobusu."

Kot je še izpostavil Horvat, številke govorijo zase. To pa se navezuje tudi na številko potnikov v času, ko se je začela prenova nadvoza na Dunajski cesti. Da je prišlo do korenite spremembe v potovalnih navadah delavcev, namreč pričajo tudi številke.

Povprečje pred gradnjo nadvoza je bilo 14.000 potnikov dnevno ob delavnikih, ob začetku gradnje pa se je ta številka povzpela na 15.000 oziroma 17.000 potnikov dnevno. Pri tem je treba vzeti v zakup, da so bili podatki predstavljeni 9. januarja, zaradi česar lahko podatki za trenuten čas rahlo odstopajo.

A to je le začetek, obljublja ljubljanski župan Zoran Janković. V prihodnosti namreč nameravajo kupiti dodatne avtobuse ter uvesti dodatne avtobusne postaje v novih naseljih. Kot je še poudaril, je njihov cilj, da ena tretjina potnikov hodi z avtom v službo, ena tretjina s kolesom oziroma peš, ena pa z javnim potniškim prometom. Temu cilju, se sodeč po besedah Jankovića, vztrajno približujemo, saj je uporaba avtomobilov le še na 40 odstotkih, "ampak bomo tudi to zmanjšali".

• Ljubljana bo ostala brez še enega obljudenega parkirišča
• Cene garaž v Ljubljani vrtoglavo poskočile: ponekod za enoto tudi do 50.000 evrov

Tudi v železniškem prometu več potnikov

Podatki kažejo, da se ob praznih cestah polnijo avtobusni sedeži v javnem prometu. Enak trend pa je mogoče opaziti tudi v železniškem prometu. Kot so dejali, število potnikov zaradi ugodnih ponudb, okoljskega ozaveščanja in tudi višjih stroškov cestnega prevoza res raste, saj so v letu 2023 prepeljali več kot 15 milijonov potnikov. Večje število potnikov pa pomeni tudi potrebo po povečani kapaciteti. S to težavo se na Slovenskih železnicah (SŽ) spopadajo z uporabo vlaka z dvojnima garniturama in z vožnjo dvopodnih garnitur. SŽ potniški promet izvaja javni promet v Sloveniji z več kot 580 vlaki dnevno, ponudba pa se je zahvaljujoč novih vlakov še razširila. Ta pa bo postala večja tudi v letu 2026, ko bodo SŽ bogatejše za 20 novih garnitur.

V letu 2024 so pri SŽ zaznali porast števila potnikov, vendar je o točnih številkah trenutno še preuranjeno govoriti. "Smo pa v obdobju od 1. januarja 2024 v primerjavi z istim obdobjem leta 2023 zabeležili dodatni porast prodaje SŽ abonentskih vozovnic, ki so z uvedbo nove potniške tarife še ugodnejše." Ti vozovnice za vse razdalje od 20 kilometrov preidejo v vozovnice imenovane Slovenija, kar pomeni, da veljajo za potovanje na vseh relacijah v omrežju SŽ.

In kaj kažejo številke?

Prodaja mesečnih pavšalnih vozovnic je v tem obdobju višja za 34 odstotkov, prodaja letnih pavšalnih vozovnic se je povečala za 28 odstotkov, prodaja mestnih mesečnih vozovnic pa za kar 91 odstotkov.

Pri SŽ so še izpostavili, da se podatki navezujejo na pavšalne vozovnice, ki veljajo za celo območje SŽ, zaradi česar je težko določiti, za katero relacijo so bile omenjene vozovnice izdane. "Te podatke pridobivamo iz terena ob spremljavi tokov potnikov. Prav tako je veliko potnikov, ki potujejo z abonentskimi SŽ in IJPP vozovnicami, ki pa so bile kupljene v preteklem obdobju. Poleg vseh vozovnic pa je v obtoku tudi veliko število brezplačnih IJPP vozovnic, s katerimi potujejo upokojenci," so še poudarili na SŽ.

Zgornji podatki nakazujejo, da se vse več ljudi poslužuje javnega potniškega prometa. Kaj točno je botrovalo tej drastični spremembi sicer ni popolnoma jasno, saj lahko na to vpliva veliko dejavnikov. A eno je zagotovo, z uporabo javnega potniškega prometa zmanjšamo obremenjenost na večjih vpadnicah v središče mesta ter tudi pozitivno vplivamo na okolje.

Novo na Metroplay: "Materinstvo ti da novo dimenzijo organizacije, produktivnosti in empatije" | Sonja Šmuc