Poglejte, kakšne ukrepe so sprejeli in komu bodo pravzaprav koristili.
Vlada je sprejela paket energetske zakonodaje za upravljanje v primeru eskalacije na trgu električne energije in zemeljskega plina. Vanj je poleg predlogov novele zakona o oskrbi s plini in interventnega zakona o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo vključila še poseben poroštveni zakon za energetska podjetja.
Kot je po seji vlade uvodoma pojasnil minister za infrastrukturo Bojan Kumer, so poroštveni zakon oblikovali v zadnjih dneh, njegov cilj pa je, "da damo in omogočimo energetskim družbam dostop do upravičenih likvidnih obratnih sredstev z državnim poroštvom".
🇸🇮 Bojan Kumer, @mzi_rs: "Cilj poroštvenega zakona je, da damo in omogočimo energetskim družbam dostop do upravičenih likvidnih obratnih sredstev z zadržanim poroštvom." pic.twitter.com/9bSqXGNenZ
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) September 1, 2022
"Ciljamo na proizvajalce električne energije, na dva stebra, ki ju imamo v Sloveniji, in na največjega dobavitelja plina za Slovenijo, da mu omogočimo dostop do tretjih trgov in s tem do alternativne oskrbe z zemeljskim plinom ne le iz Rusije oziroma evropskega plinskega sistema, temveč tudi z drugih kontinentov in s tem tudi poskrbimo za zanesljivejšo in bolj varno oskrbo z zemeljskim plinom," je pojasnil minister.
Vlada potrdila dva nova predloga zakonov
Poleg tega je vlada po pričakovanjih potrdila predloga novele zakona o oskrbi s plini in interventnega zakona o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo.
S predlogom novele zakona o oskrbi s plini se zaradi povečanih tveganj v dobavni verigi zemeljskega plina zaradi posledic ruskega napada na Ukrajino predvideva dodatna zaščita gospodinjskih odjemalcev plina, malih poslovnih odjemalcev in skupnih gospodinjskih odjemalcev, je spomnil Kumer.
🇸🇮 Bojan Kumer, @mzi_rs: "Širimo pojem gospodinjskega odjemalca. S tem rešujemo odjemalce v večstanovanjskih stavbah, da imajo enake pogoje pri oskrbi z zemeljskim plinom, ne glede na to, ali so v individualnih stanovanjih ali v skupnih večstanovanjskih stavbah."
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) September 1, 2022
S predlogom interventnega zakona pa država oblikuje zakonske podlage za različne oblike ukrepanja v energetskem sistemu v primeru višje stopnje tveganja oziroma krize. Zakon, ki bo veljal do konca leta 2025, po ministrovih besedah temelji na štirih stebrih – olajšano uporabljanje vseh zmogljivosti v državi za zagotavljanje normalne oskrbe v primeru krize, skrb za zanesljivost oskrbe, zmanjšanje uvozne odvisnosti in blažitev pritiskov na cene energije.
Novo na Metroplay: Juš Milčinski o vodenju Malih sivih celic in kakšen mora biti avtor humorističnih vsebin