Takšne škode na gozdnih cestah v zgodovini Slovenije še ni bilo, številke so grozljive, pa niti še niso končne

Po prvih ocenah je po avgustovskem obilnem deževju in julijskem vetrolomu poškodovanih več kot 1500 km gozdih cest v 67 občinah, od katerih jih je večina še neprevoznih. To onemogoča gospodarjenje na približno 15 odstotkih površine slovenskih gozdov.

Največ poškodb je v severnem delu Slovenije

Za razliko od julijskega vetroloma so obilne padavine v začetku avgusta 2023 večje poškodbe povzročile na gozdnih prometnicah kot na gozdnih sestojih. Največ poškodb je v severnem delu Slovenije v porečjih rek Drave, Savinje, Kamniške Bistrice, Sore in Mure.

Približno ena tretjina teh gozdnih cest odpira dostop tudi do posameznih kmetij, zaselkov in turističnih objektov predvsem na območju Koroške, Zgornje Savinjske doline in Gorenjske. Glavne poškodbe na gozdnih cestah so zaradi rekordnih padavin predvsem naplavine, plazovi in usadi, poškodovani so mostovi, podporni zidovi in prepusti. Še vedno je več gozdnih cest neprevoznih tudi na območjih julijskih vetrolomov.

Kolikšna je prva ocena?

Prva ocena vrednosti, ki bi bila potrebna za ponovno vzpostavitev varne vožnje, tudi za prevoz lesa, na vseh poškodovanih gozdnih cestah znaša okoli 50 milijonov evrov.

Skrb je tudi, da se bodo zaradi neprevoznih cest in onemogočenega dostopa do gozdov ter možnosti za sanacijo poškodovanih predelov gozdov podlubniki v naslednjih letih še namnožili in povzročili dodatno škodo.

Lastniki do povrnitve škode niso upravičeni

Škodo v gozdovih in na gozdnih cestah po uradni dolžnosti popisuje Zavod za gozdove Slovenije (ZGS), zato lastnikom gozdov ni treba vlagati vlog za oceno škode v gozdovih in na gozdnih cestah, sporočajo.

Lastniki poškodovanih gozdov do povrnitve škode v gozdovih niso upravičeni, upravičeni pa so do sofinanciranja stroškov obnove poškodovanega gozda.

Obnova poškodovanega gozda bo določena z načrtom sanacije, ki ga je ZGS že začel pripravljati. Če razmere to dopuščajo, naj lastniki tudi sami pregledajo svoje gozdove in o podrtih in polomljenih drevesih obvestijo svojega revirnega gozdarja.

Tudi škodo na gozdnih cestah ocenjuje ZGS po uradni dolžnosti, vrednost škode pa se pripiše k skupni škodi po naravni nesreči v občini. Zato bo bistvenega pomena, da se bo del sredstev, ki jih bodo občine pridobile za sanacijo v okviru predpisov o naravnih nesrečah, usmeril tudi v obnovo gozdnih cest.

Novo na Metroplay: "Materinstvo ti da novo dimenzijo organizacije, produktivnosti in empatije" | Sonja Šmuc