Čeprav je kandidatka za evropsko poslanko dejala, da se bo vedno borila za svobodo odločitve, se zdi, da ne stoji za svojimi besedami.
Igralka Tanja Ribič, ki na junijskih evropskih volitvah kandidira za evropsko poslanko na listi stranke Resni.ca, se je odzvala na govorice, da nasprotuje umetni prekinitvi nosečnosti, ki so se razširile po tem, ko je v intervjuju na RTV dejala, da ni podpisala mednarodne peticije Inštituta 8. marec Moj glas, moja izbira (My voice, My choice).
V odzivu na Facebooku je pojasnila, kako je prišlo do širjenja neresničnih navedb. Zatrdila je, da ni proti splavu in pojasnila, da zgolj ne podpisuje peticij o stvareh, ki niso njena stroka.
Bi morali o splavu razpravljati le ginekologi in porodničarji?
"V intervjuju na RTV Slo so me vprašali, če sem podpisala peticijo My voice, My choice. Za varen in dostopen splav," je v objavi zapisala Ribičeva. "Moj odgovor je bil jasen: 'Ne podpisujem peticij.' Nisem se opredeljevala ne o vsebini peticije, ne o nevladni organizaciji, ki je zbirala podpise," je dodala in pojasnila, da so jo posledično nekateri strpali med nasprotnike splava.
"To je povsem neprimerno iz dveh razlogov: tega dejstva ni bilo razbrati niti posredno in niti nisem proti svobodi odločanja o rojstvu otrok. Vedno se bom izjasnila za svobodo odločanja, nedotakljivost telesa in se borila za to," je zatrdila Ribičeva. V nadaljevanju je zapisala, da ne podpisuje peticij, predvsem ne o stvareh, ki niso njena stroka, prav tako pa ne podpisuje peticij "o stvareh, ki zadevajo drugo samostojno in suvereno državo, članico EU".
Ob pojasnilu, da ne podpisuje peticij s področij, ki niso njena stroka, je zapisala tudi: "Za razpravo o umetni prekinitvi nosečnosti imamo v Sloveniji, na Poljskem in v Evropi veliko število ginekologov in porodničarjev.
Podpise za strožjo zakonodajo zbirala katoliška cerkev
Čeprav je jasno izrazila, da ni proti umetni prekinitvi nosečnosti in dejala, da se bo vedno borila za svobodo odločanja, je hkrati problematiko omejevanja umetne prekinitve nosečnosti, ki je predvsem politične in verske narave, zreducirala na temo, o kateri naj bi razpravljal le ozek del medicinske stroke.
K strožji zakonodaji na Poljskem pač niso javno spodbujali zdravniki in porodničarji, temveč poljska katoliška cerkev. Ta je leta 2016 napovedala peticijo s ciljem zbrati 100.000 podpisov za popolno prepoved splava. Umetna prekinitev nosečnosti je bila na Poljskem sicer že prepovedana, a je cerkev zmotilo, ker jo je takratna zakonodaja dovoljevala v primeru posilstva, hudih okvar zarodka ali ogroženosti življenja matere.
Zaostritev že tako stroge zakonodaje na Poljskem leta 2020 je sprožila val protestov.
Leta 2020 so Poljaki zakonodajo res zaostrili. Do tega je prišlo po tem, ko je takratni vladi pritrdilo poljsko ustavno sodišče. Splav so prepovedali tudi v primeru hudih okvar zarodka. Stroga zakonodaja na Poljskem je pahnila v stisko veliko žensk. Veliko je takšnih, ki se v želji po prekinitvi neželene nosečnosti odločijo za nestrokovne posege, s čimer so pripravljene ogroziti tudi svoje življenje.
Če se prebije v Bruselj, bo morda morala odločati
Tovrstni primeri pa v Evropski uniji niso omejeni le na Poljsko. Leta 2022 je tudi v slovenski javnosti odmeval primer hrvaške nosečnice s hudo okvaro ploda, ki nosečnosti ni mogla umetno prekiniti na Hrvaškem in je morala nazadnje poseg opraviti v Sloveniji.
Čeprav je kandidatka za evropsko poslanko Tanja Ribič po eni strani dejala, da se bo vedno izjasnila za svobodo odločanja in nedotakljivost telesa ter se za to borila, je v svoji izjavi od konkretne problematike dvignila roke z izgovorom, da se to tiče le strokovnega medicinskega področja, strokovnjakov pa da imamo dovolj.
Ribičeva je hkrati nakazala, da je na lestvici njenih vrednot "suverenost" druge države pri kršenju pravic nedotakljivosti telesa postavljena višje kot borba za svobodo odločitve. In to kljub dejstvu, da gre za državo, ki je tako kot mi del Evropske unije, če bo Inštitut 8. marec pravočasno zbral milijon podpisov, pa bodo morali o njihovi pobudi razpravljati in odločitve sprejeti ravno evropski poslanci. Tudi Ribičeva, če bi se ji uspelo prebiti v evropski parlament.
Kako trdna je ustavna pravica do splava v Sloveniji?
Spodbujanje omejevanja splava s strani katoliške cerkve sicer ni omejeno le na Poljsko. 8. februarja 2023 je na primer nekaj katoliških organizacij v Bruslju organiziralo konferenco z naslovom Splav ni temeljna pravica v Evropski uniji, na kateri je sodeloval tudi slovenski politik Lojze Peterle. O dogodku je poročal portal Domovina.je.
Ribičeva se je v objavi zanašala na to, da je v Sloveniji stvar dobro urejena. "Splav je v Sloveniji varen in dostopen poseg. Pravica do odločanja o rojstvu otrok je v Sloveniji vpisana v ustavo in ponosna sem na to," je zapisala. Pa je res tako?
Čeprav je pravica do odločanja o rojstvu otrok zapisana v slovenski ustavi in zakonodaja dovoljuje, da se umetna prekinitev nosečnosti na zahtevo nosečnice lahko ne glede na razlog opravi do 10. tedna in šestih dni nosečnosti, se tudi v Sloveniji pojavljajo težnje k omejevanju te pravice, pri čemer si nasprotniki te pravice pomagajo tudi z drugačnimi interpretacijami ustavnega člena, ki govori o pravici do odločanja o rojstvu otrok.
Zadnjo besedo bo imelo ustavno sodišče
Jeseni leta 2020 so v uredniškem komentarju na portalu Domovina.je zapisali: "Ustavno zagotovljena pravica je pravica do življenja in pravica do svobodnega odločanja o rojstvih otrok, ne pa nujno tudi splava," navaja portal Oštro. Dodali so še eno jasno stališče istega medija: "Sam splav kot tak pa tudi ni ustavno zagotovljena pravica." Razlog za to je dejstvo, da omenjeni ustavni člen pravice do umetne prekinitve nosečnosti ne določa neposredno.
Da 55. člen vključuje tudi pravico do umetne prekinitve nosečnosti, je sicer v razlagi člena leta 1991 pojasnila ustavna komisija, ki je oblikovala predlog slovenske ustave. Jasno so zapisali, da člen vključuje tudi pravico žensk do umetne prekinitve nosečanost. To je po poročanju portala Oštro sicer pomemben vir za interpretacijo člena, ni pa pravno zavezujoč dokument. Ali iz tega člena izhaja tudi pravica do splava, lahko odloča le ustavno sodišče, ki pa se o tem vprašanju še ni izreklo.
Tudi v Sloveniji bi torej pravico, ki jo danes morda preveč zlahka smatramo za ustavno zagotovljeno, lahko izgubili, če bi za to obstajalo dovolj politične volje. Tega bi se kot kandidatka za evropsko poslanko, ki je dejala, da se bo "vedno izjasnila za svobodo odločanja" in se za to borila, najbrž morala zavedati tudi Tanja Ribič.
