Zakaj gre vse več slovenskih živilskih industrij v tuje roke in kaj ima pri vsem tem Janša?

Nedavno je v slovenskih medijih zaokrožila novica, o kateri smo tudi mi poročali. Celjske mesnine so se namreč prodale, odšle pa so v roke hrvaške družbe Mesna industrija Braća Pivac. Tako so zdaj sosednji Hrvati novi lastniki poslovnih segmentov Celjskih mesnin, pod katere spada tudi družba Celjske mesnine Z'dežele z obrati za proizvodnjo in predelavo mesa in drugih trajnih in poltrajnih izdelkov, Pršutarna S' Krasa ter invalidsko podjetje Celjske mesnine – Storitve. Med drugim je tudi podjetje Panvita romalo v hrvaške roke, a to zagotovo ni bilo edino. Slovenska živilska podjetja Mercator, Perutnina Ptuj, Droga Kolinska, Pivovarna Laško Union, Ljubljanske mlekarne, Žito, Fructal in blagovne znamke Argeta, 1001 cvet, Barcaffe, Cockta, Zlato polje, Gorenjka, Alpsko mleko, Lučka, Zala in Sola so prav tako v tujih rokah.

Tudi slovenska skupina Panvita je zdaj v rokah hrvaškega poslovneža Stjepana Oreškovića in hrvaških pokojninskih skladov. Lahko bi rekli, da je k temu pripomogla vlada Janeza Janše, ko je družini Polanič prodala državni delež Panvite zgolj za en milijon evrov, kar je 25-krat manj kot je bila zdajšnja vrednost delnic. Šlo je za delež Farm Ihan, ki so končale na slabi banki.

Kot so omenili na Tarči, so pridobili dokument, ki potrjuje, da je Janša družini Polanič prodal delež pod vrednostjo. Franci Matoz je nato na slabo banko podal predlog o prodaji deleža za en milijon evrov za Farm Ihan, od koder so ponudbo zavrnili ter navedli, da je njihova cenitev višja. Vrednost je bila namreč ocenjena na 2.176.000 evrov.

"Z izdajo soglasja za prodajo za 1.049.000 evrov bi zmanjšali DUTB vrednost naložbe za 1.036.000 evrov. Zato predlagamo, da DUTB ne izda soglasja k prodaji delnic po ceni ponujeni s strani družbe Regal trgovina," je navedeno v uradnih dokumentih, ki so jih uspeli pridobiti novinarji. Kljub temu pa so posel izpeljali. Kdo so še ključni akterji? Takrat je bil direktor Farme Ihan Uroš Lozej. Le dan po podpisu pogodbe je odstopil ter odšel na Spar. Pred tem je bil tudi v Mercatorju, Žitu in Fructalu, ko je bil predsednik uprav teh družb Tomi Balažič, sam je vse navedbe o vpletenosti takoj tudi zavrnil. Pod njegovim vodstvom so tujcem so prodali zdaj Panvito, prej Mercator, kmalu po njegovem odhodu pa tudi Žito in Fructal. Predsednik sveta je bil takrat Boštjan Rigler, nekdanji župan na Škofljici. Novi lastnik Panvite bo z nakupom dobil tudi 3.000 hektarjev državne zemlje.

Tokrat so bili v Tarči gostje Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Franci Matoz, Toni Balažič, glavni direktor Skupine Panvita, ter Dejan Židan, nekdanji minister za kmetijstvo.

Žveglič je medtem dejal, da država pri prodaji ni ravnala pametno ter da je diskriminatorna do fizičnih oseb. Balažič je vse navedbe zavrnil in jih označil za špekulacijo. Slaba banka oziroma DUTB je sporni delež že prej prodajala, je navedel. Obenem je poudaril, da država te deleže ni označila za strateške, zaradi česar jih je dala na trg, zanimanje zanje pa je bilo izjemno nizko.

Matoz zdajšnje prodaje družine Polanič ne pozna, zaradi česar se je vzdržal komentiranja. Dejal je, da je bila sporna prodaja trikrat neuspešna. Pojasnil pa je, da so en mesec po prodaji še enkrat preverili prodajo, kjer so opravili nove cenitve s strani družbe Farm Ihan. Preveritve so tako pokazale, da je bila prodana vrednost poštena.

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču