Terapevt za zdravljenje odvisnosti o tem, da se nanj obračajo starši enoletnih otrok, ki brez telefona več ne morejo niti pojesti obroka

Miha Kramli je terapevt in vodja Centra za zdravljenje odvisnosti v Novi Gorici, ki kot edina slovenska javnozdravstvena ambulanda delujejo na področju nekemične odvisnosti, torej odvisnosti of družbenih omrežij ali računalniških iger. "To, da je več nekemičnih obravnav kot kemičnih, beležimo zadnja štiri leta, število nekemičnih pa se iz leta v leto krepi," je povedal za Žurnal24. 

Število iskateljev pomoči se veča skoraj tedensko

"Zanimivo je, da smo imeli letos iz naslova nekemičnih zasvojenosti 1.056 telefonskih svetovanj, ki trajajo najmanj pol ure. Teh 1.056 telefonskih svetovanj je zabeleženih, ker imamo njihov zdravstveni karton. Imamo pa veliko več nezabeleženih telefonskih svetovanj, ki jih ne moramo vpisati, saj nimamo kartona. To pomeni, da imamo samo iz naslova nekemičnih zasvojenosti približno tri tisoč telefonskih svetovanj, kjer kličejo starši in svetovalne službe," družbeno stanje opisuje Kramli. Izpostavlja primere žaljivega vzpostavljanja lažnih profilov na družbenih omrežjih, ki z žaljivimi objavmi vzbujajo nestrpnost. 

Poudarja, da v Sloveniji nimamo ustanov, ki bi se ukvarjale s hitrejšim reševanjem tovrstnih težav, saj te segajo mnogo globlje, kot si znamo predstavljati."Ni cilj, da popolnoma ukinemo tehnologijo. Cilj je, da je njena uporaba odgovorna in da vse ostale stvari v življenju funkcionirajo," poudarja. 

Zgodba o zasvojenosti malčkov, ki brez zaslona ne morejo niti jesti 

"Obravnavamo tudi otroke, ki so stari eno leto. Če nimajo vključenega monitorčka, ne morejo jesti. Brez monitorja ne zmorejo take osnovne aktivnosti, kot je prehranjevanje, ki je temelj preživetja. Če starši nimajo veščin, znanja, imajo odprte monitorje, da bo otrok odpiral usta," izpostavi pereč problem in doda, da se je nedavno nanj obrnil starš, ki ima z otrokoma prav tak problem. "Na tak način ga naučijo, da je aktivnost možna samo, če je prisoten zunanji dražljaj."

"Seveda so ti otroci kasneje kot mladostniki nefunkcionalni. V Sloveniji imamo ta trenutek od 2.500 do 3.000 mladih, ki zaradi nepravilne uporabe nove tehnologije ne morejo dokončati osnovne in srednje šole," pove. 

"Mnogo staršev se ne zaveda, kako nevarna je v resnici ta tehnologija. Si mislimo, da bomo otroku, če bo prišlo do zasvojenosti, telefon ali tablico preprosto vzeli. In bo težava rešena. Zakaj to ni tako enostavno?," preizprašuje trenutno sistemsko ureditev in poudarja, da cilj ne sme biti odvzem tehnologje, temveč zavedanje, da se s tehnologijo moramo znati naučiti živeti. "Ker brez nje ne bo šlo. Naš cilj je oblikovati družinsko kulturo uporabe nove tehnologije, ne pa odstranjevanja."

Kako kot starši vzpostaviti sožitje in se izogniti odvisnosti? 

Kramli poudarja, da je ključen pogovor in aktivnost sama. "Imamo 20 prstov in vsak prst ima nekaj tisoč senzorjev, ki aktivirajo naše možgane k aktivnosti. In ko naš otrok, pa tudi mi odrasli, mečemo žogo na koš, cepimo drva, plezamo, igramo glasbilo, grebemo po zemlji in hodimo, takrat opremljamo možgane, da so aktivni. In če imamo enega otroka, ki je zelo radoveden, ki meče na koš in kakšno ušpiči ter je hkrati dve uri na dan na družbenih omrežjih ali igra igrice, zanj to ne bo tako usodno kot bo za tistega otroka, ki je pasiven in nič ne dela – ki mu temelj dneva predstavljajo telefon, tablica, računalnik," opisuje in dodaja, da bodo otroku, ki ni aktiven, tri ure na telefonu veliko bolj škodile kot tistemu, ki ni.

"Veste, ko začne otrok zaradi nove tehnologije opuščati stvari, ki jih je prej rad počel, se s tem starši ne smemo sprijazniti. Bistveno je torej, da imamo aktivnost, kajti takrat se možgani aktivirajo in le fizična aktivnost možganom omogoča drugačno aktivnost, delovanje, zaznavanje," zaključi terapevt. 

Novo na Metroplay: "Materinstvo ti da novo dimenzijo organizacije, produktivnosti in empatije" | Sonja Šmuc