23. 9. 2024, 10:30 | Vir: STA

Študentje v škripcih: vse višji stroški bivanja, v študentskih domovih pa hudo pomanjkanje ...

Študentski dom v Mestnem Logu

BOBO/TINA KOSEC

Študenti se tudi v novem študijskem letu soočajo z visokimi stroški in težko dostopnostjo do zdravstva. 

Izzivi in težave študentov v prihajajočem študijskem letu se bistveno ne razlikujejo od preteklih let. Kljub umirjanju inflacije se soočajo z visokimi stroški, zlasti stroški bivanja, in s težavami pri dostopnosti do zdravstva, meni predsednik ŠOS Luka Mihalič. Od vlade pričakujejo, da študente vključuje v vse postopke, ki juh zadevajo.

"Kljub umirjanju inflacije se študenti soočajo z visokimi stroški, zlasti stroški bivanja, s čimer imajo seveda največ težav tisti, ki na študij prihajajo iz drugih koncev države. Ob pomanjkanju cenovno dostopnih kapacitet v javnih študentskih domovih mora tretjina študentov iskati posteljo na trgu, kjer pa kot najemniki niso konkurenčni zaposlenim, zato je kakovostno stanovanje po dostopni ceni zares težko dobiti," je za STA pojasnil predsednik Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) Mihalič.

Ob tem je opozoril na problematiko tujih študentov, ki v Sloveniji redno študirajo; teh je toliko, kot je postelj v javnih študentskih domovih, za katere pa ne morejo niti kandidirati. Navedel je, da v tem trenutku manjka vsaj 2000 postelj v javnih študentskih domovih, ob upoštevanju še tujih študentov pa vsaj še enkrat toliko.

"Na drugi strani ostajajo subvencije za bivanje nepodeljene, čeprav je tudi teh premalo," je opozoril. Tu si bodo po njegovih besedah prizadevali za vzpostavitev hitrejšega in manj obremenjujočega postopka za pridobitev subvencije ter za povečanje števila razpisanih subvencij za bivanje pri zasebnikih. "Je pa to vedno le začasna rešitev, dokler ni zagotovljenih kapacitet v javnih študentskih domovih," je opomnil.

Študentski dom v Mestnem Logu

Študentski dom v Mestnem Logu

BOBO/TINA KOSEC

Zdravstveno zavarovanje za vse študente

Na drugem mestu je problematika zdravstva, ki predstavlja težave tudi za študente. Gre za vprašanje dostopnosti do primarnega zdravstva za študente, ki v študijska središča prihajajo iz drugih krajev in nimajo kakovostnega dostopa do osebnega zdravnika. Izpostavil je tudi problematiko duševnega zdravja. "Študenti tu predstavljajo specifično ranljivo skupino, ki pa nima dostopa do ustrezne in kakovostne oskrbe," je poudaril.

Poleg tega si na ŠOS prizadevajo še za ureditev zdravstvenega zavarovanja za vse študente. Slovenski študenti so zavarovani kot družinski člani do 26. leta, medtem ko tuji študenti praviloma niso brezplačno zavarovani.

Kljub dvigu štipendij z zakonom za urejanje položaja študentov in usklajevanju z inflacijo pa štipendije po njegovem prepričanju še vedno ne pokrivajo vseh stroškov študentov. Predsednik ŠOS se je dotaknil tudi težav, s katerimi se srečujejo dijaki ob uvedbi prenovljenih voznih redov. Nekaj težav pričakujejo tudi s 1. oktobrom, ko bodo javni potniški promet začeli redno in množično uporabljati še študenti. "Zato že sedaj študente opozarjamo na strpnost in morda tudi nekoliko zgodnejše načrtovanje poti, da se ne bi srečali s polnimi avtobusi in vlaki, ko bi želeli v študijsko središče," je dejal.

Od vlade pričakujejo predvsem, da študente vključuje v postopke odločanja in sprejemanja rešitev, še posebej tistih, ki zadevajo študente. Ob tem je izpostavil vključevanje študentov v pripravo novega zakona o visokem šolstvu, kjer so bile njihove pripombe slišane in pogosto tudi upoštevane.

Podobnega sodelovanja si želijo tudi z ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki pripravlja strategijo za odpravo prekarnosti ter poleg tega pokriva področja študentskega dela, štipendiranja in subvencionirane prehrane, ter ministrstvom za zdravje, ki pripravlja zdravstveno reformo, v okviru katere želijo izpostaviti tematike pri zdravju študentov.

Ukrepe novega zakona še usklajujejo

Da bi olajšali vsakdanje življenje študentov, pa tudi dijakov, so v ŠOS spomladi pripravili nov zakon za urejanje položaja študentov, ki vključuje 19 zakonodajnih ukrepov. Ukrepe iz zakona še usklajujejo, predvsem z ministrstvoma za delo in za zdravje. Ob tem je Mihalič navedel, da jih veseli podpora predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič, ki je zakon "posvojila in se bo skozi zakonodajni postopek trudila za njegov sprejem kot nosilka zakona".

Kot je pojasnil, zakon sam sicer vsebuje predloge z različnih področij študentskega življenja, pri čemer je izpostavil ključne ukrepe. Gre za dvig minimalne bruto urne postavke za študentsko delo na 7,58 evra bruto, dvig subvencije za študentsko prehrano na 5,17 evra, kar je revaloriziran znesek, ki ga je obljubil minister za delo lani februarja, in možnost koriščenja čez cel dan. Predlagajo tudi uvedbo brezplačnih vozovnic javnega potniškega prometa za dijake in študente, zagotovitev brezplačnega zdravstvenega zavarovanja za vse študente ne glede na starost ter predstavništvo študentov v svetu Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Nekatere manjše popravke predlagajo tudi pri štipendiranju, glede subvencioniranega prevoza pa zagovarjajo uveljavitev subvencionirane vozovnice za dijake zaključnih letnikov tudi za mesec september, je še dodal predsednik ŠOS.

Novo na Metroplay: Peter Prevc iskreno o težkih trenutkih kariere in o očetovstvu | Mastercard® podkast navdiha z Borutom Pahorjem