Robert Golob o spletnih akcijah Tine Gaber: "Ničesar se ne bova menila doma na kavču. Jaz bi si želel, da bi vsi delovali enako transparentno"

Partnerica predsednika vlade Roberta Goloba Tina Gaber je pred kratkim močno razburila javnost, ko je na družbenih omrežjih delila posnetek, v katerem je nasprotovala odstrelu nutrij in pri tem namigovala, da je v študiji, ki je nastala pod vodstvom uglednega slovenskega strokovnjaka za varstveno ekologijo Huberta Potočnika, vnaprej izražen motiv za bodočo sistemsko korupcijo. Ob tem svojih obtožb ni podrobneje pojasnila, navedla je le visok znesek 539.929,70 evra, ki naj bi bil po njenem strošek odlova, čeprav gre v resnici za oceno vseh stroškov spremljanja obeh tujerodnih populacij (poleg nutrije še pižmovke) in intenzivnega odlova za obdobje šest let.

Na to se je že odzval Potočnik, ki se je zaradi besed partnerice predsednika vlade čutil užaljenega na osebni, strokovni in instucionarni ravni, v oddaji 24ur zvečer pa je o odmevnem videoposnetku Gabrove spregovoril tudi Robert Golob.

Ena najbolj škodljivih vrst za mokriščne sisteme

"Izredno me žalosti, da javna osebnost, kot je gospa Gaber, podaja v javnosti takšne izjave," je v odzivu na obtožbe partnerice predsednika vlade povedal Potočnik, ki je ob tem še enkrat poudaril svoje strokovno mnenje, da se s številnimi negativnimi posledicami človekovega delovanja na okolje, med drugim tudi z vnašanjem tujerodnih invazivnih vrst v okolje, soočamo že danes. Kot je povedal za časnik Večer, so ena takšnih vrst tudi nutrije, "ki so globalno, ne samo v Sloveniji, ena najbolj škodljivih vrst za mokriščne ekosisteme, ki so daleč najbolj ranljivi na našem planetu." Zaradi ljubkih živalic, kot so nutrije, so torej po strokovni oceni ogroženi pomembni ekosistemi na našem planetu, za kar v prvi vrsti seveda niso krive nutrije, ampak človek, ki jih je tja naselil.

"Na biotehniški fakulteti smo izjemno razočarani in presenečeni nad takšnim odzivom, ker se s tem dela velika škoda znanstvenim organizacijam, znanstvenemu delu in znanstvenikom, zlasti pa dojemanju javnosti, kaj pomenijo negativni vplivi človeka na okolje, vključno z vnašanjem tujerodnih invazivnih vrst, kakršna je nutrija," je med drugim dejal Potočnik. Če na podlagi Potočnikovih besed celotno stvar primerjamo z globalnim segrevanjem, h kateremu z izpuščanjem velike količine toplogrednih plinov ravno tako največ prispeva človek (denimo z masovno živinorejo), Gabrova v tem kontekstu simbolno stoji na strani nasprotnikov podnebnih sprememb, nasprotnikov znanosti in nasprotnikov strokovnega mnenja. Zdi se da stoji na strani čustev, ki prevladajo nad razumom.

Alternativni možnosti: sterilizacija in električne ograje

Potočnik je v svojih izjavah hkrati poudaril, da je ponosen na svoje članstvo v strokovno-znanstvenem svetu pri Lovski zvezi Slovenije. "Ne da bi vedela, za kakšen svet gre, ga izpostavlja kot nekaj negativnega, jaz pa to, da si želi neka nacionalna lovska organizacija delovati po nekih principih stroke in znanosti, vidim kot nekaj pozitivnega," je poudaril za Večer. 

Gabrova pa je v odzivu za Večer dejala, da uradni monitoring populacije nutrije v ljubljanskem barju ni bil izveden, zato po njenem mnenju ne moremo govoriti o stroških izlova, ravno tako pa ne o stroških sterilizacije ali nameščanja električnih ograj, ki se v očeh nevladnih organizacij kažeta kot alternativni rešitvi. Po besedah direktorja Krajinskega parka Ljubljansko barje Janeza Katelica bi bila sterilizacija bistveno dražja, namestitev električnih mrež pa bi bila v praksi neizvedljiva. Gabrova rešitev vidi v čimprejšnji vzpostavitvi delovne skupine, "ki bo v najkrajšem možnem času opravila analizo stanja na podlagi objektivnih informacij."

Še pred začetkom izvajanja nadzora številčnosti pa je po njenem mnenju treba izvesti raziskave o razširjenosti vrste, potencialu za širjenje območja prisotnosti v prihodnosti in zbrati informacije o ekoloških in ekonomskih vplivih nutrij na območju. Vse to so sicer predlogi osebe, ki je po strokovni izobrazbi magistrica sociologije, po poklicu pa predvsem vplivnica. A kot vplivnica ne vpliva le na svoje sledilce na družbenih omrežjih, temveč tudi na svojega partnerja, predsednika slovenske vlade in predsednika vladne stranke, ki je dobila največ poslanskih stolčkov v zgodovini slovenskega parlamena Roberta Goloba.   

Golob možnost neformalnega vpliva zavrača

Tudi predsednik vlade se tako vprašanjem na to temo tako ni mogel dolgo izogibati. Med gostovanjem v oddaji 24ur zvečer je voditelja Uroša Slaka zanimalo, ali se mu ne zdi, da gre pri ravnanju Gabrove za nedopusten pritisk na uradnike, ki bodo odločali o postopkih v zvezi z nutrijami. Nekdo, ki bo podpisal odločbo, bi se namreč lahko ustrašil, da ga bo, če njegova odločitev ne bo pogodu partnerici predsednika vlade, lahko ta prek svojih ministrov posredno kaznoval na primer s premestitvijo na drugi delovno mesto. Gabrova je bila namreč tudi oseba, ki je v ponedeljek na kmetijsko ministrstvo prinesla 25.000 podpisov posameznikov in organizacij za zaščito živali proti odstrelu nutrij.

Golob se je neposrednemu odgovoru skušal na vse pretege izogniti. Po njegovih besedah so civilna družba in aktivisti dolžni opozarjati, če ugotovijo, da je v družbi nekaj narobe. Poudaril je, da se je Tina Gaber že v preteklosti borila za pravice živali in se bo borila še naprej. Možnost neformalnega vpliva pa je posredno zavrnil, saj naj bi se po njegovem ravno s tem, ko se ljudje (Tina Gaber op. a.) javno izražajo na družbenih omrežjih, izogibali neformalnemu vplivu.

"Ničesar se ne bova menila doma na kavču. Vse, kar ima za povedati, bo povedala javnosti neposredno preko medijev. Jaz mislim, da je to najbolj transparenten možen način delovanja kogarkoli," je povedal Golob, ki transparentnost očitno razume kot slepo vero v njegovo besedo. Kako naj sicer povprečen državljan ve, kaj se predsednik vlade in njegova partnerica pogovarjata doma na kavču?

Bo imelo večje število podpisov vedno enako težo?

"Jaz bi si želel, da bi vsi delovali enako transparentno in svoje mnenje jasno izpostavili tudi kritiki javnosti. Civilna družba, ki pa nam postavlja ogledalo, pa tudi včasih zahteva stvari, s katerimi se ne strinjamo," je med drugim dejal predsednik vlade in jasno izpostavil svoje mnenje, ki se prav nič presenetljivo od mnenja Gabrove pretirano ne razlikuje: "Da, v primeru nutrij moramo najti boljšo rešitev." Ali je na njegovo mnenje, ki je očitno drugačno od uradnega stališča ministrstva, vplivala kakšna beseda, izrečena v zavetju domačega kavča, verjetno ne bomo nikoli izvedeli. 

Golob se je ob tem večkrat naslonil na 25.000 podpisnikov peticije, za katero je očitno stala tudi Tina Gaber (ki je podpise nato dostavila na ministrstvo). Ob tem se velja vprašati, ali bo predsednik vlade dajal enako težo mnenju civilne družbe tudi pri zbiranju podpisov na druge teme. Na primer tiste, ki njemu oziroma njegovim družinskim članom ne bi bile toliko po godu. Lahko bi šlo tudi za teme, ki imajo lahko za družbo hujše posledice. Takšen miselni poskus je predstavil fizik in filozof Sašo Dolenc, ki se je vprašal, kaj bi bilo, če bo naslednjič šlo na 25.000 podpisov nasprotnikov obveznega cepljnenja otrok?

"Kaj če bo civilna družba zbrala 25.000 podpisov za odpravo cepljenja otrok, med katerimi bo tudi podpis partnerice predsednika vlade, ki bo peticijo prinesla na ministrstvo za zdravje in ob tem posnela še čustveni instagram video, v katerem bo cepljenje predstavila kot zaroto farmacevtskih podjetji, znanstvenikov in zdravnikov, ki jim gre le za zaslužek? Ob tem bo z imenom in priimkom navedla še strokovnega direktorja pediatrične klinike in namigovala na sistemsko korupcijo, ker je vodil klinično študijo povezano s cepljenjem otrok. Kaj potem?"

Mnenja ljudi so deljena

Velja izpostaviti še mnenja nekaterih uporabnikov družbenih omrežij, tudi sopodpisnikov peticije proti odstrelu nutrij: "Čez 24.000 podpisov v njenih rokah. In nihče ni vedel, da bo ona brskala po njih. Kaj se gredo. Jaz pri tem nočem sodelovati. In to je prevara teh izvajalcev Peticije. Kar po domače vi z našimi podatki. Če se strnemo, bo padla tožba, najmanj prijava," je na Facebooku zapisala ena od podpisnic peticije. 

Med komentatorji je Gabrovi stopila v bran Manca G. Renko, nekdanja partnerica koordinatorja Levice Luke Meseca, ki meni, da gre za poskuse utišanja "neke ženske", hkrati pa je menila celo, da že dolgo ni nihče naredil toliko škode za javni diskurz kot tokrat voditelj Uroš Slak. "Pravico ima biti aktivistka. Normalno je, da vpliva na svojega partnerja; v vseh partnerskih odnosih vplivamo eden na drugega," je zapisala Renkova, ki se ji kot nekdanji partnerica vidnega politika z Gabrovo najbrž ni bilo težko poistovetiti. 

Novo na Metroplay: Nuša Lesar o najlepšem letu svojega življenja, materinstvu in delu voditeljice