Rok Kodba | 23. 1. 2023, 20:00
Spoznajte slovenskega fotografa, ki fotografira hollywoodske zvezdnike
Tomo Brejc je svojo kariero zgradil v Londonu, kjer je kmalu začel delati za pomembne stranke. Razkril je, kdaj se je navdušil za fotografijo, kaj ga je vodilo v tujino in kakšni so slavni ljudje v resničnem življenju.
Tomo Brejc spada med najbolj priznane slovenske fotografe. Svojo pot je našel v Londonu, kjer deluje zadnjih 15 let. Ukvarja se predvsem s portretno in modno fotografijo ter oglaševalskimi kampanjami, do 27. januarja pa je v ljubljanski galeriji Photon na ogled razstava njegovih umetniških fotografij.
Portretiral je številne znane osebnosti, med drugimi filmske zvezdnike Samuela L. Jacksona, Antonia Banderasa in Benedicta Cumberbatcha ter raperja ASAP Rockyja. Pred pogovorom za Metropolitan.si, na dan odprtja razstave njegovih del v Ljubljani, je priletel iz Las Vegasa, kjer je zaključeval enega svojih projektov.
Za fotografijo se je navdušil že v zgodnjem otroštvu. Kot je dejal, ga je že takrat, predvsem ob določenih delih dneva, fascinirala svetloba.
"Spomnim se poznega popoldneva poleti, ko sem kot otrok opazoval svetlobo ob zahajajočem soncu v ljubljanskem Tivoliju. Še zdaj imam pogosto enak občutek, kot sem ga imel takrat. Občutek čudenja in potrebo, da se moram na ta dražljaj odzvati."
View this post on Instagram
Fotografije razvijal že kot otrok
Zelo rad je fotografiral tudi njegov oče. Spominja se, da so doma velikokrat gledali diapozitive. To je bilo v njihovi družini predvsem med otroki posebno veselje.
Gledali so jih v zatemnjeni sobi in zanj je bilo to skoraj magično doživetje. "Oče je seveda imel fotografski aparat, ki me je ravno tako zanimal že kot majhnega fanta. Nato pa sem enkrat za rojstni dan, ali pa za novo leto, tega se ne spominjam natančno, tudi sam v dar prejel svoj prvi fotoaparat."
Takrat si je sam naredil majhno temnico in začel s fotografijami družinskega psa. Kot je pojasnil, je takrat vse še vedno delovalo na film. "Star sem bil okoli deset let."
Pozneje na gimnaziji ga je zanimala biologija, zato si je sam izdelal improvizirano napravo, s katero je lahko mikroskopske slike osvetlil in iz njih naredil negative. Iz teh je izdelal kontaktne kopije in dobil pozitive. Z drugimi besedami: že kot otrok je sam razvijal fotografije.
Skozi fotografijo vzpostavlja stik z življenjem
V kasnejših letih se fotografiji ni toliko posvečal. Nato pa ga je med študijem filozofije na ljubljanski filozofski fakulteti ponovno pritegnilo.
"Prijatelji so imeli glasbene skupine, v eni izmed njih je bil tudi moj najboljši prijatelj. Potrebovali so naslovnico in kasneje tudi video." Takoj, ko je zaključil študij, se je začel intenzivno ukvarjati s fotografijo in videom. Začel je z naslovnicami, nato pa se usmeril v portrete.
V tistem obdobju je bilo zanj zelo pomembno, da je sam razvijal vse črno bele filme in fotografije. "Na ta način, se zdi, da človek poglobi razumevanje medija in odnos do fotografije. Ustvari se bolj neposredna, intimna vez med avtorjem in fotografijo. Prav ta del procesa, pri digitalni tehniki pogrešam."
Pojasnil je, da je med študijem filozofije pogrešal stik z ljudmi. To praznino je zapolnila fotografija.
Moderna fotografija se razlikuje od tradicionalne
Zdi se mu, da pri njegovi fotografiji ne gre toliko za kreativnost ali ustvarjalnost, ampak gre bolj za to, da mu fotografija omogoča stik s svetom in razumevanje sveta. "Omogoča mi dialog s svetom. In to je zame zelo pomembno tudi znotraj vsakodnevnega življenja. Za ta dialog pa ni nujno, da deluje na estetski ravni."
Želi si, da so njegove avtorske fotografije odprte, v procesu in nerazrešene, to pomeni, da niso avtoritativne in ne svetujejo monoloških pogledov, ki bi jih avtor vsiljeval gledalcu.
"Tradicionalni umetniki so se skozi zgodovino velikokrat navezovali na motive, ki so jih gledalci dobro poznali. To so bili klasični ali svetopisemski motivi, zgodbe, ki so bile vsem znane. Dojemanje takšne slike je bilo zato na nek način predpostavljeno vnaprej."
Kot je pojasnil, pa so danes podobe precej bolj odprte raznovrstnim interpretacijam, kar omogoča drugačen vstop v sliko. In prek nje izkušnjo življenja.
View this post on Instagram
Kariero je zgradil v Londonu
V tujino se je odpravil, ker je v Sloveniji čutil določeno utesnjenost, na nek način celo nerazumevanje. Po drugi strani pa je tudi hrepenel po svetu. "Željo, da greš nekam, kjer nikogar ne poznaš in poskusiš tam nekaj narediti."
Kot je pojasnil, je imel je srečo, da mu je uspelo zelo hitro dobiti prvega agenta. "To je bilo že leta 2004, takrat so se stvari začele dogajati."
Prvi večji projekt, ki ga je dobil, je bilo fotografiranje za londonski Harrods. "To je bil takrat velik projekt, potem pa so sledila fotografiranja za britanski in francoski GQ in preostale londonske modne revije." Kasneje je začel delati tudi v Ameriki. Delal je vse več portretov slavnih ljudi.
Posebej sta se mu vtisnili v spomin fotografiranje hollywoodskega zvezdnika Samuela L. Jacksona ter ameriškega raperja in Rihanninega partnerja ASAP Rockyja.
View this post on Instagram
Zvezdniki so povsem človeški
Z njimi je med projektom preživel kar nekaj časa, saj takšno fotografiranje traja več ur. "Asap Rockyja smo fotografirali v newyorškem nočnem klubu The Box, in sicer podnevi." Zanimiva se mu je zdela njegova izredna samozavest, pa tudi pozitivna energija, pripravljenost za delo in sodelovanje.
"Večinoma so tovrstna snemanja zelo prijetna izkušnja, vsi udeleženi so izredno profesionalni in pripravljeni na sodelovanje, tako imenovano zvezdniško obnašanje je zelo redko."
Poseben vtis je pustil tudi angleški filmski zvezdnik Tom Hiddleston, s katerim sta se res dobro ujela. Ko je čas snemanja že potekel, se mu ni nikamor mudilo in je bil pripravljen poskusiti še nekaj različnih stvari.
"Potem je bila ura že pet in sem moral iti, saj sem bil dogovorjen, da poberem svojo hčerko. Takrat mi je bilo kar težko povedati, da se mi mudi."
Avtorski projekt po dolgem času
A ti naročeni projekti so nekaj povsem drugega kot avtorska fotografija. "Pri njih je v ozadju, oziroma jih obvladuje drugačna logika, saj se odvijajo na vmesnem polju t. i. art & commerce. Tudi vzdušje pri teh projektih je povsem drugačno." Naročeni projekti imajo zelo jasen potek in namen. Ob koncu projekta vlada neko zadovoljstvo. "Pri avtorskem delu pa tega ni. Tam stvar ni nikoli končana."
"Po drugi strani pa me avtorska fotografija izjemno privlači, zato upam, da bom lahko avtorske projekte razvijal naprej." Ta spekter fotografije je po njegovih besedah pravzaprav najbolj pomemben, kot je dejal, pa nanj fotografi v njegovem položaju pogosto pozabljajo. Tudi sam je včasih pogosteje razstavljal, zadnja leta pa se temu ni toliko posvečal.
S projektom Nedokončane krajine, ki ga je pripravil v sodelovanju z galerijo Photon, se je tako vrnil po daljšem času. Razstavo njegovih avtorskih fotografij si je mogoče ogledati še do 27. januarja.
Novo na Metroplay: "Materinstvo ti da novo dimenzijo organizacije, produktivnosti in empatije" | Sonja Šmuc
