Rebeka Sivka | 23. 8. 2022, 20:00
Glavni preiskovalec 10 let po tragični balonarski nesreči: "V letalstvu so pravila napisana s krvjo."
23. avgust 2012 velja za črn dan slovenske zgodovine. Ni šlo zgolj za najhujšo nesrečo toplozračnega balona v zgodovini Slovenije, temveč tudi za eno najhujših na svetu. O nezgodi smo se pogovarjali z glavnim preiskovalcem letalskih nesreč Tonijem Stojčevskim.
Mineva 10 let od tragične nesreče toplozračnega balona, v kateri je na Ljubljanskem barju umrlo šest ljudi.
Kaj se je pravzaprav zgodilo tistega usodnega dne? V bližini Iga je nekaj pred 8. uro zjutraj balon s košaro ob pristajanju večkrat udaril v tla, vmes pa še trčil v drevo. V balonu je bilo poleg pilota in kopilota še 30 potnikov, v nesreči pa je več ljudi padlo iz košare, druge je zajel ogenj.
Štirje so umrli na kraju nesreče, dva pa zaradi hudih opeklin v bolnišnici. Več ljudi je bilo težje poškodovanih.
Potniki, ki so popadali iz košare, so bili razpršeni v radiju enega kilometra. Do ponesrečencev so reševalci, gasilci in policisti lahko prišli le peš. Identiteto štirih potnikov, ki so umrli na kraju nesreče, je moral potrditi Inštitut za sodno medicino.
Reševalci so na kraj nesreče prišli v desetih minutah, pomagalo je 21 reševalnih ekip in dva helikopterja. V UKC Ljubljana so morali takoj oživljati deset ljudi.
Nesrečo je preiskoval Toni Stojčevski, ki ga je vlada leta 2011 imenovala za preiskovalca letalskih nesreč. Pove, da je bila balonarska nesreča leta 2012 največja (po številu mrtvih in poškodovanih) nesreča, ki jo je preiskoval v svoji karieri.
"Tragedija izpred desetih let je bila veliko presenečenje, saj je do takrat vse potekalo po ustaljeni praksi, iz leta v leto so potekali panoramski leti s potniki, ki so bili nad videnim navdušeni ... potem pa se je zgodila ta nesreča."
Končno poročilo, objavljeno dve leti po nesreči, je kot neposredni vzrok za tragedijo med drugim navedlo napačno tehniko pilotiranja v pristajalni fazi. Med posrednimi vzroki pa so navedli nespoštovanje veljavnih letalskih predpisov s področja letenja s toplozračnimi baloni, pomanjkljivo meteorološko pripravo na izvedbo leta in neupoštevanje vremenskih razmer v času poleta.
Nesreča ne počiva
Deset let kasneje sta se zgodili še dve balonarski nesreči. Januarja 2022 je prišlo do balonarske nesreče na Ljubljanskem barju, v kateri so bile poškodovane štiri osebe. Maja 2022 pa je med letenjem v Beltincih balon zaneslo v električne kable. Na srečo ni bil noben poškodovan.
Letos pa so naslovnice medijev polnile tudi druge nesreče. V začetku avgusta 2022 je na gorenjski avtocesti zaradi težav z motorjem zasilno pristalo manjše letalo. Obe osebi, ki sta bili v letalu, sta jo odnesli brez poškodb, prav tako ni bilo poškodb na avtocesti.
Čeprav se morda sprva zdi, da se število nesreč povečuje, ni tako. "Število nesreč, predvsem s fatalnim izidom, se zmanjšuje. Število letal, registriranih v slovenski register in število licenc pa se povečujeta," razlaga Toni Stojčevski.
Glavni preiskovalec letalskih nesreč pove, da se z ugotovitvami in s končnimi poročili, posebej z varnostnimi priporočili, zmanjšuje tveganje za ponovitve takšnih dogodkov.
"V letalstvu pravimo, da so pravila napisana s krvjo."
23. avgust 2012 se je za vedno zapisal v slovensko zgodovino.
"Prispevamo k razvoju kulture varnosti, zadovoljstvo je v tem, da delamo nekaj dobrega, da damo nekaj prihodnjim generacijam. Na podlagi svojega dela postavljamo cilje," še pove.
Iskanje resnice
Po vsaki nesreči se začne lov za odgovori. "Človek želi odgovore na določena vprašanja. Kaj se je zgodilo? Zakaj se je zgodilo? Lažje spimo, ko vemo, kaj se je zgodilo."
Dr. Anže Kristan in primarij Slobodan Macura dajeta izjavo za medije v UKC Ljubljana o balonarski nesreči leta 2012.
Stojčevski razlaga, da se pričakuje, da je preiskava nesreče po dogodku narejena v približno 12 mesecih. Včasih potrebujejo več časa, včasih manj. Ko se zgodi velika nesreča, so odgovori hitreje jasni, saj imajo ponavadi na voljo več radarskih posnetkov, govornih komunikacij ...
Po drugi strani pa je težje voditi preiskavo nesreče manjših razsežnosti, kot je na primer nesreča športnega ali ultralahkega letala, ki je na kraju nesreče povsem uničeno. "Takšna preiskava se lahko zavleče in je bistveno bolj kompleksna. Takrat potrebujemo različne strokovnjake, ki nam pomagajo z analizami in laboratorijskimi preiskavami."
Napačne interpretacije
Stojčevski med pogovorom večkrat poudari, da pri preiskovanju ne ugotavljajo krivde in odgovornosti, temveč samo okoliščine nesreče. Namen preiskave je preprečitev ponovitve nesreče.
Pogosto so z ekipo v stiku z določenimi subjekti, ki imajo drugačne interese. Edini njihov cilj je končno poročilo, ki je namenjeno predvsem letalskim subjektom. Postane pa javen dokument, ki lahko pripelje do napačnih interpretacij.
"V medijih velikokrat zasledimo komentarje, ki so izven dejanskih ugotovitev in besed, ki jih je preiskovalni organ podal v svojem poročilu."
Je Slovenija pripravljena na večjo nesrečo?
V samostojni Sloveniji na srečo ni prišlo do nesreč komercialnih letal. Kako pa bi Slovenija ravnala v takšnem primeru?
"Za tovrstne primere obstajajo državni načrti in prav tako operativna navodila preiskovalnega organa. V slovenskem zračnem prostoru je veliko komercialnih letal, ki izvajajo letalske operacije prevoza potnikov in blaga. Nimamo in ne želimo si takšnih izkušenj, kot je na primer nesreča iz leta 2015 v Franciji, ko je letalo trčilo v gore, pri čemer je umrlo 150 ljudi. Z nacionalnimi varnostnimi organi in prav tako s preiskovalnimi organi znotraj EU redno izmenjujemo izkušnje tako, da smo v primeru velike nesreče absolutno operativno pripravljeni, kako ta postopek speljati, če bi do njega prišlo," zaključi.
#OTD in 2015: Germanwings Flight 9525, an A320, is deliberately crashed in the French Alps by the copilot, Andreas Lubitz. All 150 aboard die. Lubitz, who hid psychological problems from his employer, locked himself in the cockpit and put the jet onto a controlled descent. pic.twitter.com/syHzFWdwYK
— Air Safety #OTD by Francisco Cunha (@OnDisasters) March 23, 2022
