Znano je, kdaj bodo začeli delati tisti, ki skrbijo, da so ceste pozimi normalno prevozne. Tudi na njihovo delo je, kot kaže, vplivala draginja.
Kljub nadpovprečno topli jeseni se pristojni pripravljajo na začetek izvajanja zimske službe. Ta bo letos med drugim potekala v znamenju energetske draginje in pomanjkanja reagentov. Za čim večjo pretočnost cest bo ključno sodelovanje med vsemi deležniki, tudi vozniki, so se strinjali udeleženci konference.
Zimska služba bo uradno začela delovati prihodnji torek, 15. novembra, ko bo Dars začel izvajati poseben program, s katerim želijo čim manj moteče zagotoviti čim večjo pretočnost in prevoznost cest po državi, je ob začetku konference spomnil direktor področja vzdrževanja pri Darsu Damijan Jaklin.
Pristojni zagotavljajo, da so pripravljeni
Dars upravlja okoli 780 kilometrov cest, več kot 32.000 kilometrov jih je v upravljanju občin, skoraj 6000 kilometrov cest pa upravlja direkcija za infrastrukturo, je dejala vodja sektorja za vzdrževanje, varstvo cest in prometno varnost pri direkciji Karmen Praprotnik. Kot je zagotovila v izjavi za medije, so na direkciji pripravljeni na zimsko sezono, tako kadrovsko kot strojno.
"Zagotovljenih imamo skoraj 380 tovornih vozil, 178 strojev, 430 plugov, 203 avtomatske posipalce. Obenem imamo 409 voznikov, 192 strojnikov, 358 vzdrževalcev cest, 55 pokritih deponij za sol v skupni vrednosti 30.500 ton soli," je naštela.
Trenutno so v teku še zadnje kadrovske in organizacijske priprave, potekajo tudi pogovori z drugimi relevantnimi deležniki, kot so policija in reševalne službe.
"Priprave na zimsko službo so stekle že prej, z zagotovitvijo zalog posipnih materialov v bistvu že takoj ob koncu prejšnje zimske sezone," je ob robu konference pojasnil Jaklin. Ob tem je izpostavil, da se moramo na zimsko sezono pripraviti vsi, tudi uporabniki cest.
Nekateri posipni materiali trikrat dražji
Ravno posipni materiali predstavljajo največji izziv za tokratno zimsko službo. "Izziv za nas so v povezavi s postcovidno krizo ter vojno v Ukrajini v tem, da gredo cene posipnih materialov močno gor, težave so tudi v dobavnih verigah," je dejal.
Andrej Rejec iz družbe DRI je v okviru okrogle mize o vplivu vojne v Ukrajini in novih ekonomskih razmerij na zimsko vzdrževanje cest izrazil prepričanje, da to zimsko sezono težav z dobavo posipnih materialov ne bo. K temu je deloma pripomogla tudi pretekla zima, ki je bila precej mila in so pri koncesionarjih družbe DRI ostale večje zaloge posipnih materialov.
Večja težava je pri raztopinah kalcijevega in magnezijevega klorida, slednjega se trenutno sploh ne dobi, kalcijev klorid pa je trikrat dražji kot lansko sezono. Podražitev je deloma posledica pomanjkanja klorovodikove kisline, ki se jo potrebuje za zagon termoelektrarn v Nemčiji, je opozoril.
Slabše osvetljene ceste na zimsko službo ne bodo vplivale
Na Darsu so se zaradi energetske draginje odločili, da ne bodo več razsvetljevali odsekov avtocest in hitrih cest, kjer je to dopustno. Kot je dejal Jaklin, to na delovanje zimske službe ne bo imelo vpliva. Njihove plužne skupine imajo namreč samostojno osvetljevanje, tako da naveden ukrep ne bo vplival na njihovo operativno sposobnost, je podčrtal.
V času delovanja zimske službe bo z aktivnostmi sodelovala tudi policija, med drugim bodo 16. novembra izvedli poostren nadzor nad zimsko opremo, ki bo predvsem namenjen opozarjanju ljudi, da smo prešli v obdobje, ko je zimska oprema na vozilih obvezna, je v izjavi za medije ob robu konference dejal Ivan Kapun z Generalne policijske uprave.
Sama opremljenost vozil ni več tak problem, večjo težavo predstavljajo neočiščena vozila v času snežnih padavin. Največjo nevarnost predstavlja sipanje z enega vozila v drugo, predvsem s tovornih na manjša osebna vozila, je opozoril.
Bodo čistili tudi kolesarske poti?
Beležijo tudi vedno več opozoril prebivalcev glede neočiščenih kolesarskih poti. Kot ugotavlja Kapun, je v zadnjih treh desetletjih prišlo do spremembe v miselnosti, saj se ljudje tudi pozimi vedno pogosteje usedejo na kolo, predvsem v večjih mestih. Meni, da se bodo morali temu prilagoditi tudi pristojni.
Pomembno vlogo pri zimski službi imajo tudi občine. Kot je na konferenci pojasnil župan občine Hoče-Slivnica Marko Soršak, imajo v občini okoli 170 kilometrov cest. Na sezono za zimsko službo v povprečju namenijo okoli 250.000 evrov.
Konferenco je v Ljubljani organizirala družba Educenter v sodelovanju z direkcijo za infrastrukturo, Darsom, Skupnostjo občin Slovenije ter podjetjem Riko Ribnica.