K. Ž. | 5. 10. 2024, 08:40
Famozni projekt parkirne hiše pod tržnico še vedno stoji, a Janković zanj že odštel več kot tri milijone evrov
Ljubljanska občina je za gradbeno dovoljenje zaprosila že konec maja 2022, vendar tega še vedno ni dobila.
Za pripravo projekta gradnje parkirne hiše pod osrednjo tržnico in dograditev Mahrove hiše je ljubljanska občina od leta 2009 zapravila že več kot tri milijone evrov. A kljub tej vsoti začetka gradnje še ni na vidiku, saj občina nima gradbenega dovoljenja, čeprav je vlogo za zanj oddala že 31. maja 2022. Od takrat so morali vlogo dopolniti še sedemkrat, poroča Dnevnik.
Dokumentacijo so morali dopolniti zaradi zahtev ministrstva za okolje, podnebje in energije, Elektra Ljubljane, Voka Snaga in Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Kot je pojasnil generalni konservator in vršilec dolžnosti vodje ljubljanske območne enote zavoda Robert Peskar, so negativno mnenje izdali, ker dokumentacija ni bila skladna s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Zaznali so namreč nedoslednosti v sklopu postopka presoje vplivov na kulturno dediščino, še več sivih las pa jim povzroča civilna iniciativa Tržnice ne damo, ki močno nasprotuje gradnji parkirne hiše.
Zapleti so povsod
V načrtu je izgradnja 278 parkirnih prostorov, projekt pa velja za enega od 22 ključnih projektov, ki jih je Zoran Janković pred svojim novim mandatom obljubljal Ljubljančanom. Sprva so sicer načrtovali 600 parkirnih prostorov, vendar se je z leti ta ideja razblinila. Ravno zaradi kulturnovarstvenih pogojev omenjenega zavoda so morali namreč drastično zmanjšati obseg načrtovane parkirne hiše. Tako pa se je zmanjšalo tudi številno parkirnih prostorov.
Trenutno je načrtovanih 33 parkirnih prostorov za dostavna in 245 za osebna vozila. Vrednost projekta je sicer ocenjena na 36,7 milijona evrov, ki vključuje tudi dozidavo Mahrove hiše. Občina sicer optimistično pričakuje, da se bo gradnja začela prihodnje leto.
"V začetku septembra je Mestna občina Ljubljana korigirala in dopolnila dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja in jo prek ministrstva za naravne vire in prostor posredovala Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije," je za Dnevnik še pojasnil Peskar. Na ljubljanski občini pa so po več zavrnitvah zdaj prepričani, da je njihova dokumentacija skladna s priporočili zavoda.