Vprašanje, ki si ga ob neverjetno visokih cenah prehrambenih izdelkov in tudi naftnih derivatov zastavljajo potrošniki, je, ali nas čaka recesija. Pšenica se je v enem letu namreč podražila za kar 80 odstotkov, nafta pa za kar 90 odstotokov.
Prekinjene dobavne verige s Kitajske zaradi covida, nato pa še invazija na Ukrajino so dejavniki, ki so močno dvignili cene, kar smo začutili tudi potrošniki.
Na SURS SO ZA 24ur pojasnili, da lahko v Sloveniji pričakujemo do sedem odstotkov višjo inflacijo, v Evropski uniji pa 6,8 odstotka.
SURS je jasno izračunal, da se je blago za vsakodnevno rabo podražilo za 10 odstotkov, pravi finančni analitik Blaž Hribar, ki že zaznava slabše razpoloženje potrošnikov tako v svetu kot pri nas, poročajo na 24ur.
"Dejstvo je, da so ljudje zaradi tega slabo razpoloženi. Ko jih sprašujejo - v Angliji, Ameriki pa tudi pri nas - kaj si mislijo o finančnem položaju svojega gospodinjstva, so zelo slabo, ekstremno slabo razpoloženi. Na eni strani vidijo energetsko draginjo, hrano, vse se draži na drugi strani plača raste, ampak tudi ne dovolj, da bi to nadomestila," pojasnjuje Hribar.
Kakšna so priporočila Evropske komisije?
Evropska komisija je zato državam članicam priporočila vlaganja v zeleni prehod in digitalizacijo, da čim bolj zmanjšamo odvisnost od fosilnih goriv, hkrati pa poudarek preusmerila na ohranitev odstopne klavzule pakta za stabilnost in rast. S pomočjo slednje je državam omogočeno odstopanje od evropskih proračunskih pravil.
"Če na indekse potrošniškega razpoloženja pogledam kot finančnik, so ti na nivojih leta 2008, ko so banke propadale ena za drugo. Potrošnik je tisti, ki je trenutno v zelo slabem razpoloženju, in to je tisti sprožilec, ki lahko potem zniža potrošnjo, zniža prodajo podjetji in potem podjetja odpuščajo," še dodaja Hribar.
Kaj najbolj skrbi Slovence: skok cen, vojna v Ukrajini ali epidemija?
Novo na Metroplay: Ajda Rotar Urankar in David Urankar iskreno o zakonu in težki življenjski preizkušnji