Slovenci besni zaradi vse več tujih delavcev, ki ne govorijo slovensko: bodo sledile redne prijave na inšpektorat?

Na trgu Evropske unije, kamor spada tudi Slovenija, vlada veliko pomanjkanje delovne sile, posebej kritično pa je v turizmu in gostinstvu. Podjetja to rešujejo, kakor vedo in znajo, vse več se jih odloča za sistematično uvažanje tujih delavcev.

Ker je skoraj prazen tudi bazen kadra iz nekdanje Jugoslavije, mora vse več delodajalcev delovno silo uvažati iz Azije, najbolj priljubljene azijske države za uvažanje delavcev pa so pri nas trenutno Nepal, Filipini, Indija, Bangladeš in Šrilanka.

Vzpostavljajo se celo agencije, specializirane prav za zaposlovanje tujih delavcev v Sloveniji: takšna agencija je Pinoy 386, sestrsko podjetje agencije Pinoy 385, ki velja za vodilno podjetje za zaposlovanje filipinskih delavcev na Hrvaškem. 

Na Hrvaškem, Madžarskem in Slovaškem so zaposlili že več kot 5000 filipinskih delavcev, pričakujejo, da jih bodo več tisoč tudi pri nas. Pri tem jih ne skrbi jezikovna bariera. Osnov slovenščine se bodo ti delavci sicer naučili, so napovedali, a več kot to bo težko.

"Na žalost je utopično pričakovati, da bi se delavci v tako kratkem času naučili slovensko, ne nazadnje že vsi delavci z območij nekdanje Jugoslavije ne govorijo slovensko," je povedala direktorica Anuška Cerovšek Beltram. "V teh poklicih je k sreči veliko odvisno od telesne komunikacije, tako da bo to veliko odtehtalo, sicer pa bo prevladujoči jezik zagotovo angleščina."

"Slovenci glede jezika ne smemo biti preveč popustljivi"

A prav ta jezikovna bariera je tisto, kar slovenske potrošnike in uporabnike različnih storitev vse bolj moti. Na forumu Reddit se je namreč pojavila objava Slovenca, ki poziva vse, ki v lokalih, restavracijah in drugod pridejo v stik z delavcem, ki ne zna slovensko, da podjetje prijavijo tržnemu inšpektoratu.

"Zaradi velikega pomanjkanja delavcev na področju gostinstva in drugod imamo vse več gostinskih delavcev iz raznih tujih držav. Ti se različno hitro prilagodijo našemu življenju in se naučijo jezika, a kljub temu imajo nedvomno, neizogibno pravno obveznost s strankami poslovati v slovenščini, saj je to uradni jezik Republike Slovenije. Zakon o javni rabi slovenščine ščiti tako slovenske državljane, ki morajo imeti možnost v svoji državi govoriti svoj jezik, prav tako pa ščiti slovenščino, da je ne bi izpodrivali tuji jeziki," je uvodoma zapisal član foruma.

Natakarji, prodajalci in drugi zaposleni, ki delajo s strankami, morajo govoriti slovensko, razen če je stranka tujec. Slovenci smo sicer izjemno prilagodljiv narod in se bomo v lastni državi zelo potrudili govoriti jezik tujca, da bi nas tujci razumeli in se pri nas počutili dobrodošlo, vendar pa ne smemo biti preveč popustljivi. Zato vam predlagam, da storitvene delavce, ki se niti ne poskušajo pogovarjati v slovenščini, prijavite tržnemu inšpektoratu.

 

Tukaj seveda ne mislim, da bi prijavljali vsepovprek. Od nekega Indijca, ki je prejšnji teden prišel v Slovenijo, ne moremo pričakovati tekoče slovenščine, ampak ključno je to, ali se trudi v slovenščini povedati vsaj nekaj besed. Do takih ljudi moramo imeti razumevanje in potrpljenje, zlasti v času kadrovske krize, ko je težko najti kogarkoli, ki bi delal.

Drugo pa je, ko nekdo v Sloveniji živi že nekaj časa in se sploh ne potrudi govoriti slovensko. Mislim, da nam tega ni treba prenašati, ne glede na to, kako potrpežljiv narod smo. Še zlasti je problematično, ko takšno vedenje tolerirajo lastniki teh obratov," zaključuje. 

Pritožba na forumu ni osamljen primer, nedavno je po družbenih omrežjih zaokrožila tudi objava Ljubljančana, ki je bil na toploteki v ljubljanskem Maximarketu postrežen v angleščini, zaposleni pa ni razumel nobene slovenske besede. To ga je tako razburilo, da je na veleblagovnico naslovil pritožbo, izvedel pa je tudi, da zaposlenemu ni bilo treba predložiti potrdila o znanju slovenščine.

Morda vas zanima tudi:

• Vse več nasilja nad zdravstvenimi delavci
• Normalizacija nasilja nad humanitarnimi delavci?

Bi s prijavami sploh kaj dosegli?

So pritožbe upravičene ali gre za prikrito ksenofobijo? Mnenja na forumu so deljena, marsikomu se zdi, da je izvorna objava rasistična, spet drugi izpostavljajo številne primere azijskih delavcev, ki so se na začetku lovili z jezikom, vendar so osnove osvojili v nekaj mesecih, kar naj bi dokazovalo, da je z disciplino in voljo to mogoče in da so Slovenci do delavcev, ki tega niso pripravljeni storiti, preveč popustljivi. 

Člani foruma so spomnili tudi, da se delavci, ki ne znajo domačega jezika, ne pojavljajo samo pri nas: zaposleni iz Latinske Amerike, ki ne znajo angleško, so denimo standard v nekaterih državah ZDA, vendar ZDA po drugi strani nimajo uradnega jezika.

Kar nekaj sodelujočih v razpravi je prepričanih, da s tovrstnimi prijavami sploh ne bi dosegli ničesar, ker so ostala področja še bolj neurejena. "S tem zakonikom si lahko v zasebnem sektorju obrišemo rit. Sploh pa, kdo bo izvajal nadzor, imamo dobesedno dva inšpektorja za celo Slovenijo. Na drugi strani imamo stanovanjsko inšpekcijo sredi stanovanjske krize, ki ima zaposlenih devet inšpektorjev za celotno Slovenijo, pa je sosed čakal leto in pol na odločbo zoper soseda za nastalo škodo," je zapisal neki član foruma.

"Potrebujemo delavce, oni ne nas. V gostinstvu in storitveni industriji je potreb preveč, da bi imeli močan pogajalski položaj. Zasebniki pa bodo ljudi plačevali minimalno, kolikor lahko. Najbolj ironično je, da bi vsak od vas v koži teh zasebnikov prav tako plačeval minimalca in bi mu bilo vseeno, dokler bi gostje še vedno hodili."  

Prebrati pa je bilo mogoče tudi mnenje z druge strani. "Sem priseljenec, obožujem to državo in se učim slovensko. Še vedno nisem na profesionalnem nivoju, ampak imam tukaj službo, kjer se delno ukvarjam s turisti, delno pa s Slovenci, misliš, da bi me zato mogli vreči ven?" je zapisal nekdo. "Slovenščino govori zelo malo ljudi in nemogoče se je je naučiti, če ne živiš tukaj. Še med slovanskimi jeziki je jezik precej unikaten. Če se odločite, da boste omejevali vstop tujcem, ki ne govorijo tekoče slovensko, ko pridejo sem, to praktično pomeni, da boste omejili priseljevanje."

Novo na Metroplay: Karin Velikonja | Slovenka, ki je odprla prvi holistični studio v Evropi