V UKC Ljubljana opozarjajo na neustrezno financiranje robotskih kirurških posegov

V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana so od leta 2018, ko so začeli izvajati posege, pri katerih kirurgom pomaga robotski sistem, na področju abdominalne kirurgije, urologije in ginekologije opravili že 1500 tovrstnih posegov. Opozarjajo, da robotski kirurški posegi niso ustrezno financirani in državo prosijo za nov robotski sistem.

Kot so pojasnili v UKC Ljubljana, gre pri robotski kirurgiji za tehnološko dovršeno orodje, ki ga v celoti upravlja kirurg in omogoča izvedbo večjih, zapletenih kirurških posegov skozi majhne reze z minimalno poškodbo tkiv v okolici. Robotska kirurgija omogoča večjo varnost operacije, krajši čas hospitalizacije bolnika, boljše funkcionalne rezultate posega in možnost operacije več organskih sistemov naenkrat.

Simon Hawlina s kliničnega oddelka za urologijo kirurške klinike UKC Ljubljana je novinarjem pojasnil, da je na svetu več kot 7500 robotskih sistemov, njihovo število pa se vsako leto povečuje. Slovenija ima trenutno dva robotska sistema, torej enega na milijon prebivalcev, kar je manj kot druge podobne države, denimo Italija.

V UKC Ljubljana so z enim robotskim sistemom, ki ga imajo, do zdaj opravili okoli 1500 posegov. "Številke rastejo z vsakim letom. Lani smo naredili 350 posegov, letos jih bomo verjetno naredili 400," je pojasnil Hawlina. Ob tem je potegnil tudi primerjavo z drugimi centri, ki po njegovih navedbah v enem letu naredijo v povprečju 200 posegov z enim robotskim sistemom, kar je polovico manj kot v UKC Ljubljana.

V UKC Ljubljana si trenutno z robotom pri nekaterih operacijah pomagajo abdominalni kirurgi, urologi in ginekologi, ki so se robotski ekipi pridružili marca letos. V 11 tednih so s pomočjo sistema opravili 18 ginekoloških operacij, ki so se progresivno stopnjevale po svoji kompleksnosti, je za medije pojasnila Mija Blaganje s kliničnega oddelka za ginekologijo ginekološke klinike UKC Ljubljana.

UKC Ljubljana dolžna razvijati nove tehnologije

Vršilec dolžnosti strokovnega direktorja UKC Ljubljana Gregor Norčič je medtem opozoril, da je UKC Ljubljana kot največja bolnišnica v Sloveniji in istočasno univerzitetna ustanova dolžna razvijati nove tehnologije in zavezana prebivalcem ponujati najboljše in najmodernejše zdravstvene storitve na vseh področjih, še posebej v kirurški stroki.

S trenutnim modelom financiranja v bolnišnici z vsakim robotskim kirurškim posegom ustvarjajo finančno izgubo, je pojasnil. To je država do neke mere prepoznala in k uveljavljenemu načinu financiranja za vsak robotski poseg doda nek pavšal, ki pa ostaja enak od leta 2018. Dodatek je prav tako številčno omejen, kar pomeni, da na UKC Ljubljana z robotskimi sistemi opravijo vsako leto več operacij, za katere ne prejmejo tega dodatka in jih tako izvajajo na lastno finančno škodo.

Razvoj kirurgije je v zadnjih desetletjih tesno povezan z razvojem tehnologij, je poudaril Norčič. "To je jasen trend v celotnem razvitem svetu, vendar kot vsaka tehnologija je tudi ta povezana z nekimi stroški. Zato ne gre zgolj za to, ali si mi želimo ali smo sposobni določene stvari izvajati, temveč tudi zato, ali nam sistem financiranja omogoča, da takšne dejavnosti izvajamo," je dejal.

V UKC Ljubljana si poleg ustreznega financiranja robotskih kirurških posegov želijo tudi pridobiti nov robotski sistem. Robotski program si želijo namreč razširiti še na druge dejavnosti, a je sedanji robotski sistem po besedah Norčiča trenutno že polno zaseden. Dodal je, da jim robotska kirurgija omogoča ostati konkurenčni z drugimi kliničnimi centri po svetu.

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču