Ljubljanska urgenca poka po šivih: ogrožene so druge zdravstvene storitve

V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana zaznavajo povečevanje priliva na urgenco, predvsem na internistično prvo pomoč, kar predstavlja veliko obremenitev postelj in kadra. Opozarjajo, da bi tak priliv akutnih urgentnih pacientov brez sistemskih ukrepov lahko vplival na izvajanje terciarnih storitev, ki jih izvajajo samo v UKC Ljubljana.

Na urgenco UKC Ljubljana je v zadnjih dneh prišlo veliko število različnih, predvsem starejših bolnikov, ki imajo več kroničnih bolezni hkrati in se jim je stanje teh bolezni poslabšalo zaradi različnih viroz. "Kot osrednja in največja bolnišnica v državi moramo poskrbeti za vse paciente, ki pri nas poiščejo pomoč, ob tem pa se trudimo nemoteno izvajati redni program," so zapisali v sporočilu za javnost.

Zaradi povečanega priliva urgentnih pacientov so sprejeli dodatne ukrepe, in sicer bodo v okviru interne klinike, kjer že več kot 50 odstotkov posteljnih kapacitet zasedajo urgentni pacienti, zagotovili dodatne posteljne kapacitete znotraj oddelkov, predvidoma v torek pa bodo zaradi zasedenosti internistične urgence in urgentne ambulante infekcijske klinike dodatne postelje zagotovili v diagnostično-terapevtskem servisu (DTS).

Povečan priliv pacientov na urgenco je posledica pomanjkanja posteljnih kapacitet v domovih za starejše, demografskih trendov staranja prebivalstva in zmanjšane dostopnosti nujne zdravstvene pomoči na primarni ravni. "Opažamo, da bi približno 30 odstotkov pacientov, ki pridejo ali so pripeljani na ljubljansko urgenco, lahko ustrezno zdravniško oskrbo prejelo na primarnem nivoju," so zapisali.

Omejeno sprejemanje bolnikov v domačo oskrbo

Opozarjajo, da vse večji izziv z vidika zagotavljanja prostih posteljnih kapacitet predstavljajo tudi bolniki, ki so v UKC Ljubljana zaključili akutno bolnišnično obravnavo, vendar jih zaradi pomanjkanja negovalnih kapacitet ni mogoče premestiti v negovalne bolnišnice za potrebe neakutne bolnišnične obravnave ali v domove za starejše.

Skupno je zaradi pacientov, ki so zaključili akutno bolnišnično obravnavo, v ljubljanskem kliničnem centru zasedenih okoli šest odstotkov bolniških kapacitet, UKC Ljubljana pa na letni ravni izgubi 30 milijonov evrov prihodkov. "Prav tako opažamo omejeno sprejemanja bolnikov v domačo oskrbo. Trenutni zdravstveni sistem tudi ne zagotavlja parenteralnega antibiotičnega zdravljenja na domu, s čimer bi nekoliko sprostili postelje v bolnišnici, ki so zasedene z bolniki z aktualno bakterijsko okužbo," menijo.

V UKC Ljubljana rešitev "za ohranitev dostopnosti vrhunskih terciarnih storitev vidijo v zagotavljanju dodatnih kapacitet v obliki negovalnih postelj, v kateri od manj obremenjenih regionalnih bolnišnic".

Predlagajo, da se na ravni države vzpostavi sistem, ki bo omogočal informiranje javnosti in tudi dispečerskega centra o čakajočih in čakalnih dobah v vsakem od urgentnih centrov v državi v realnem času. "Na ta način bi lahko število urgentnih bolnikov in obremenitve kadra razporedili bolj enakomerno med vse urgentne centre v Sloveniji," so prepričani.

Zapisali so, da našteto omejuje izvajanje določenih programov, a zavod z reorganizacijo uspeva na določenih segmentih izvesti več storitev, kot je načrtovano. "Vendar je prav zaradi neplačila izvedenega preseženega programa UKC Ljubljana v prvih devetih mesecih leta beležil okoli pet milijonov evrov izgube. Prošnje za prestrukturiranje programa pa za zdaj s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje ostajajo neuslišane," so še opozorili.

Novo na Metroplay: "Materinstvo ti da novo dimenzijo organizacije, produktivnosti in empatije" | Sonja Šmuc