UKC Ljubljana za skoraj 30-milijonsko izgubo krivi način obračunavanja storitev ZZZS

UKC so analizo dejavnikov in vplivov na rezultat pripravili in kot glavni razlog za izgubo izpostavili način obračunavanja storitev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

Svet UKC Ljubljana se je 25. oktobra seznanil z izgubo zavoda v višini 29,3 milijona evrov v prvih osmih mesecih letošnjega leta. Ministrstvo za zdravje je zato vodstvo UKC Ljubljana pozvalo k analizi vzrokov za nastalo izgubo in pripravi ukrepov za sanacijo poslovanja. Predvidoma v prvih dveh tednih novembra pa se bodo predstavniki ministrstva in zavoda tudi sestali.

V UKC Ljubljana so pojasnili, da so pripravili analizo vplivov oziroma dejavnikov, ki so v največji meri vplivali na izkazani rezultat. Največji vpliv ima po navedbah UKC način obračunavanja storitev s strani ZZZS.

V letu 2023 je namreč priznana povprečna utež, ki odraža zahtevnost opravljenih storitev, za UKC Ljubljana znašala 1,83 in je glede na izhodiščno leto 2019 padla za 0,01. V ljubljanskem kliničnem centru opozarjajo, da je zaradi vedno večjega deleža obravnavanih težjih in urgentnih bolnikov padec nerazumljiv. "Predvsem zato, ker javno objavljeni podatki ZZZS v večini javnih zavodov izkazujejo rast zahtevnosti glede na pretekla leta, na primer UKC Maribor je od leta 2019 do 2023 priznana povprečna utež narasla z 1,83 na 2,00. To v prihodkih predstavlja razliko približno 35 milijonov evrov na leto," so zapisali v UKC Ljubljana.

Večina bolnikov obravnavajo zunaj rednega delovnega časa

Dodatno k zaostajanju realizacije prihodkov naše največje bolnišnice v letu 2023 prispevata začetek energetske sanacije in prenova glavne stavbe, kar vpliva na zapiranje dela bolnišnice in s tem dela posteljnih kapacitet. Velik vpliv ima po njihovih navedbah tudi kirurška klinika, ki je zaradi velikega števila urgentnih primerov prisiljena odpovedovati redne elektivne in finančno pozitivne programe.

V UKC Ljubljana ob tem pojasnjujejo, da urgentne bolnike obravnavajo vse dni v letu, tudi ob koncih tedna, za praznike in ponoči. Večji del bolnikov obravnavajo zunaj rednega delovnega časa, ti pa potrebujejo bistveno bolj celostno obravnavo, kar dodatno povečuje strošek obravnav. Stroški, ki jih priznava ZZZS v kalkulaciji stroškov, pa se nanašajo zgolj na osnovne stroške rednega dela, so poudarili.

Cena storitev tako po navedbah UKC Ljubljana ne upošteva dodatkov za dežurno delo, nadur in velikega obsega aktivnosti za zagotavljanje neprekinjene dostopnosti diagnostičnih in terapevtskih storitev za vsa mogoča patološka stanja, ki jih zagotavljajo tudi kot edini zavod v Sloveniji. Pomemben vpliv predstavlja tudi rast stroškov z naslova usklajevanja cen, medtem ko na strani prihodkov ni vključene inflacijske klavzule, kot je to veljalo za leto 2022, so dodali.

Ob obravnavi realizacije poslovanja v prvih osmih mesecih leta in ocene do konca leta 2023 je svet zavoda zadolžil vodstvo, da analizo predstavi ustanovitelju in ZZZS z namenom iskanja dolgoročno vzdržne rešitve za neprekinjeno izvajanje najzahtevnejše in urgentne zdravstvene dejavnosti UKC Ljubljana.

"Javni zavod UKC Ljubljana zagotavlja tretjino hospitalnih zdravstvenih storitev v Sloveniji, med njimi najzahtevnejše kot edini izvajalec, in s svojo dejavnostjo ne ustvarja izgube, temveč ustvarja zdravje z opravljanjem najzahtevnejših storitev za vse prebivalce Slovenije, ob tem pa ima presežek odhodkov nad prihodki," so še poudarili v kliničnem centru.

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču