Umetna inteligenca hitro napreduje: kako bomo z njo živeli v Sloveniji?

Umetna inteligenca (UI) ima velik vpliv zlasti v medicinski diagnostiki in izobraževanju, so na okrogli mizi, ki je potekala v okviru dogodka Simfonija elektrotehnike+ v organizaciji ljubljanske Fakultete za elektrotehniko, poudarili govorci. Menijo, da je treba mlade spodbujati k uporabi orodij UI, a jih pri tem naučiti kritične presoje.

Po besedah Maje Škrjanc iz Laboratorija za umetno inteligenco na Institutu Jožef Stefan UI hitro napreduje, že danes pa je primerna za celo vrsto nalog. Izpostavila je predvsem razvoj digitalnih dvojčkov, kjer gre za virtualne modele določenega izdelka, objekta ali celotnega sistema. Po njenih besedah so v Singapurju na ta način že izdelali tridimenzionalni model države. Podobnih praks pa se poslužuje tudi Slovenija, predvsem z namenom obvladovanja kritične infrastrukture.

Na podlagi posameznikovega digitalnega odtisa pa lahko z današnjo napredno tehnologijo UI nenazadnje vsak ustvari tudi svojega digitalnega socialnega dvojčka na družbenih omrežjih, je izpostavila.

Kot je dejal glavni podatkovni znanstvenik v podjetju Medius.si Tadej Justin, so sicer priložnosti na področju UI zelo podvržene kvalitetnim podatkom. Po njegovem mnenju je velik izziv postaviti dobro platformo, ki bi zajela zadostno količino podatkov in jih dobro obdelala v realnem času. V podjetju so zato razvili delujočo platformo GamayunAI, ki omogoča pridobivanje, preoblikovanje, shranjevanje in vizualizacijo različnih podatkov.

Žiga Špiclin iz Laboratorija za slikovne tehnologije na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani je poudaril predvsem velik potencial UI v medicini. V njihovem laboratoriju se na primer ukvarjajo z razvojem modelov za avtomatsko analizo medicinskih slik. "Ročna dela, ki bi jih na primer moral opraviti radiolog, pri tem naredi model UI, kar lahko bistveno pospeši celoten proces diagnosticiranja," je dejal.

Kot primer, s katerim se ukvarjajo, je izpostavil klasifikacijo slik magnetne resonance glave bolnika z multiplo sklerozo. Gre za pilotni projekt, ki teče že več kot 10 let in v katerem zbirajo podatke bolnikov, iz katerih želijo opredeliti njihovo zdravstveno stanje in napovedati, kako se bo v prihodnosti bolezen razvijala.

Sogovorniki so se tudi dotaknili področja izobraževanja in vpliva, ki ga ima nanj UI. Po besedah predstojnika fakultetnega Laboratorija za telekomunikacije Andreja Kosa bodo študenti učno snov vse pogosteje pridobivali s pomočjo UI, ta avtomatska študijska pot pa bo, kot je poudaril, zelo dobra in kvalitetna. Profesorji bodo zato dobili vlogo spodbujevalcev kreativnosti, interdisciplinarnega znanja in kritičnega mišljenja.

"Študente bomo morali naučiti, da bodo znali presoditi, kdaj je določena vsebina kvalitetna in kdaj ne. Verjetno se bomo profesorji v prihodnosti znašli bolj v vlogi tutorjev in mentorjev, vedno manj pa v vlogi nekoga, ki bi predaval pred tablo," je dejal. Sogovorniki so se strinjali, da se mora mlade sicer naučiti in jih spodbujati k uporabi orodij UI, da bodo nato to znanje prinesli v industrijo in z njim razvijali praktične in uporabne rešitve.

Okrogla miza, ki jo je profesor na Fakulteti za elektrotehniko in raziskovalec v Laboratoriju za strojno inteligenco Vitomir Štruc, je potekala v okviru osrednjega dogodka Simfonija elektrotehnike+, ki ga je Fakulteta za elektrotehniko organizirala prvič. Na dogodku so med drugim podelili tudi nagrade Elektra+, ki jih je nagrajencem predal dekan Marko Topič.

Nagrado poslovnemu partnerju za celovito in uspešno sodelovanje s fakulteto sta prejela podjetje Telekom Slovenije in Elektroinštitut Milan Vidmar, nagrado poslovnemu partnerju za celovito in uspešno sodelovanje na področju promocije elektrotehnike pa je prejela agencija IPPR.

Novo na Metroplay: Nuša Lesar o najlepšem letu svojega življenja, materinstvu in delu voditeljice