Umrl ugledni slovenski arhitekt, ki je za sabo pustil bogat opus

V 87. letu je umrl slovenski arhitekt in muzejski svetovalec Marijan Rafael Loboda, so sporočili iz kroga njegovih bližnjih. Ukvarjal se je z ohranjanjem zgodovinskih stavb, sodeloval pri prenovi Jurčičeve rojstne hiše na Muljavi, kraške hiše v Repnem nad Trstom in Trubarjeve domačije na Rašici. Načrtoval je prenovo Predjamskega in Ptujskega gradu.

Akademska pot in delo v muzejski kulturi

Leta 1938 v Ljubljani rojeni arhitekt je študij zaključil na ljubljanski fakulteti za arhitekturo. Kot univerzitetni diplomirani inženir arhitekture je dolga leta služboval v Slovenskem etnografskem muzeju, od leta pa 1991 je deloval kot samostojni delavec v kulturi.

Med drugim je oblikoval in postavil tudi nekaj izvirnih in odmevnih stalnih in občasnih muzejskih razstav v Narodnem muzeju Slovenije, Slovenskem etnografskem muzeju, Muzeju novejše in sodobne zgodovine in Mestnem muzeju v Ljubljani ter v drugih slovenskim muzejih.

Inovacije na mednarodni ravni

Inovativno je oblikoval tudi Slovenski muzejski paviljon, ki je bil postavljen v Grand Palais v Parizu v sklopu prvega Mednarodnega muzejskega salona (SIME) leta 1992 in požel priznanje mednarodne muzealske stroke v času priznanja Slovenije.

Oblikovno je zasnoval številne celostne grafične podobe muzejev, pa tudi posameznih razstav, plakatov in različnih publikacij. Bil je avtor različnih člankov, razprav in zapisov v strokovni literaturi.

Kulturno delovanje na Notranjskem

Leta 1986 se je preselil na Notranjsko in začel dejavno sodelovati pri kulturnem in družabnem dogajanju. Trudil se je za ohranjanje urbanističnih kvalitet, oblikoval je številne manjše spominske ambiente v Cerknici in okolici.

Načrtoval je postavitve kipov, krožišč in različnih označevalnih tabel. Bil je soustanovitelj in član Društva notranjskih kulturnikov Krpan in dve mandatni obdobji tudi predsednik društva. Pomagal je oblikovati program in opremo za različne srednjeveške nastope ter za Viteške igre v Predjami.

Sodelovanje pri postavitvi spomenikov

Oblikoval je različne znake, grbe in turistične oznake. Sodeloval je pri nastanku muzejskega dela predstavitve Cerkniškega jezera in tam oblikoval spominsko razstavo profesorja Pavla Kunaverja. V Begunjah je oblikoval spomenik žrtvam komunističnega nasilja v II. svetovni vojni in park sprave s spomenikom v Begunjah rojenemu Jožetu Debevcu, prvemu prevajalcu Dantejeve Božanske komedije.

Sodeloval je tudi pri številnih projektih, prireditvah in akcijah, ki so obogatile dogajanje po vsej Sloveniji in širše, bil pa je tudi poznavalec slovenske zgodovine in kulinarike ter je s svojim znanjem pomagal ohraniti ljudska izročila.

Za svoje delo je prejel številna priznanja in nagrade, med drugim Valvasorjevo priznanje, častno Valvasorjevo priznanje, Župančičevo nagrado ter nagrado 12. junij občine Cerknica.

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču