Upravljavka slovenskega smučišča zgrožena nad zahtevanimi predpisi: le kdo še zmore (to je njena osebna izpoved)

 Letošnja zima ni razveselila le smučarjev, temveč tudi upravljalce, a je s seboj prinesla mnogo težav in skrbi, predvsem zaradi zahtev, ki postajajo za mnoge upravljavce smučišč izjemno naporne. Na Facebooku je v daljšem zapisu svojo zgodbo izpovedala Irma Grošelj, upravljavka smučišča na Vojskem, ki velja za enega bolj butičnih smučišč nad Idrijo. Gre za krajšo progo, približno 300 metrov, ustanovljeno pred več kot 50 leti. Obrnili smo se tudi neposredno na Grošljevo, ki nam je o tematiki povedala še nekaj besed več. 

Smučišče so domačini vzpostavili skoraj z golimi rokami, kasneje so si zagotovili tudi žičnico in ratrag za teptanje, obiskujejo ga ne le domačini, temveč tudi centri šolskih in obšolskih dejavnosti z otroki iz cele Slovenije. 

Tudi zakonodajalci so spremljali razvoj smučišča in izostrili pogoje za njegovo upravljanje, zaradi česar se je Grošljeva tudi oglasila na Facebooku in delila zapis, na katerega se je odzvala tudi Manuela Božič Badalič, do letošnjega 1. januarja predsednica Združenja slovenskih žičničarjev, še prej pa direktorica Hotela Cerkno. 

Čas je prinesel svoje

"Danes je za obratovanje tega malega, za današnje čase "ničvrednega" smučišča, kup zahtev," je v zapisu na Facebooku v uvodnih besedah poudarila Grošljeva. "Potrebno je obratovalno dovoljenje. Kar pomeni tehnični pregled na dve leti. Obstoječa vlečnica potrebuje tudi vodjo žičniške naprave. Današnji pogoj za vpis na izobraževanje je 5 let delovnih izkušenj in najmanj 4. stopnja izobrazbe tehnične smeri. Na smučišču je poleg njega potreben tudi nadzornik. Ta je z namenom, da "žlajfa" vse divjake. Pogoj za pridobitev tega naziva je 5. stopnja izobrazbe, nekaznovanost ter naziv učitelj alpskega smučanja 2. stopnje. Tudi reševalec z opravljenim 80-urnim tečajem prve pomoči je obvezen element tega malega smučišča. Poleg obsežne opreme za reševanje potreben celo defibrilator. No, vseh podrobnosti zahtev ne bom opisovala, ker jih je za celo knjigo," je nadaljevala svoj zapis in žalostno poudarila, da so pogoji zelo ostri, zahtev pa je skoraj iz dneva v dan več. 

Izpostavila je, da je prvi dan obratovanja smučišča letošnje zime, na vrata potrkal inšpektor. Pregledal je vso opremo in prosil za dokazilo o usposobljenosti reševalcev. Grošljeva opisuje, da mu je knjižico 80-urnega tečaja izročila, a da ta ni bila dovolj. "Rečem mu, da so na planoti tudi za to usposobljeni gasilci bolničarji. Da imajo tudi v CŠOD-ju tečaj prve pomoči. Vendar on zmaja z glavo. Ne bo zadostovalo. Kljub temu, da v zadnjih 10 letih nismo imeli ene same poškodbe, mi inšpektor zagrozi, da če ne bomo do naslednje sezone zagotovili ustreznega reševalca, lahko pade kazen 12.000 evrov," razloži trenutek.

Odločila se je, da ob vseh tečajih, ki jih ima, preprosto mora opraviti še tega, zato se odloči prijaviti na tečaj, kjer bi za 35 ur usposabljanja plačala 733 evrov. 

Zataknilo se ji je med branjem pogojev: "'Udeleženci potrebujejo popolno smučarsko opremo, dereze, cepin, plezalni pas in pripomoček za spuščanje, 2 pomožni vrvici 5 m, 3 vponke z matico.’' Ker sama ne razume te birokratske latovščine, išče razlago na Gorski reševalni zvezi. Tam ji res priznajo, da tečaj ne bo potekal v plezalnih stenah, pojasnijo, da so takšni pogoji in jo za iskanje razlogov napotijo na Ministrstvo za zdravje. A posluha ni deležna. Znova jo preusmerijo, tokrat na Združenje slovenskih žičničarjev.

"Vojsko. Najvišje ležeča vasica na Primorskem. Planota, na kateri  so še pred 25 leti bili: šola, dve trgovini, dve smučišči, pet gostiln, sedaj postaja vse bolj opustošena. Eno izmed gostiln sem pred štirimi leti zaprla tudi sama. Nečloveški predpisi, vedno nove in nove zahteve, vse več položnic. Le kdo še zmore? Kapo dol tej eni gostilni, ki se na planoti še nekaj bori.  Po odhodu šole, dveh trgovin, enega smučišča, štirih gostiln očitno počasi planoto zapušča tudi smučišče," je zaupala za naš portal. 

Na njen zapis se je odzvala Manuela Božič Badalič, do letošnjega 1. januarja predsednica Združenja slovenskih žičničarjev, še prej pa direktorica Hotela Cerkno. Ta je zapisala: "Za mala smučišča so ti predpisi dejansko pogubni, na kar smo v Združenju slovenskih žičničarjev stalno opozarjali. Pa nas sploh niso poslušali. Proti temu, da je država izenačila vse pogoje za mala in ostala smučišča, smo protestirati in tudi še bomo tudi zato, ker so predpisi, ki jih imamo, še strožji, kot jih ima Evropska unija," je zapisala in opozorila, da si združenje prizadeva, da bi reševalce, tako kot v tujini, plačevala država. "

Strinjam se z vami, da so pogoji za pridobitev naziva reševalec neživljenjski in birokratski in so bili dejansko sprejeti mimo mnenja žičničarjev … Da je vse skupaj velik absurd, priča tudi dejstvo, da zdravstveni inšpektorji z ravnilom merijo velikost črk napisa 'Reševalna postaja’ in pišejo kazni, če so črke za nekaj milimetrov manjše od predpisanih! Žal, tako visoko smo se ’povzpeli'." 

Kri na snegu, lomile so se kosti. V množičnem pretepu sodelovali tudi profesionalni borci