Uradno je: otroci bodo v šolah prejemali brezplačna kosila. A šele leta ...

Odbor državnega zbora za izobraževanje je dal zeleno luč zakonskima predlogoma o šolski prehrani, ki ju je v državni zbor s podpisi volivcev vložil Inštitut 8. marec. Predvidena so brezplačna kosila za vse osnovnošolce, a na predlog vlade šele s septembrom 2027. Bi pa jeseni začela veljati višja meja za subvencioniranje kosil in bi brezplačno kosilo prejelo več otrok.

Po predlogu Inštituta 8. marec bi se novelo zakona o šolski prehrani in spremembo zakona o osnovni šoli, s katerima bi uvedli brezplačna kosila za vse osnovnošolce, začelo uporabljati 1. januarja 2024, a je odbor državnega zbora za izobraževanje, znanost in mladino sprejel vladno dopolnilo, po katerem bi se spremembe začele uporabljati septembra 2027.

Vlada je namreč opozorila, da veliko šol prostorsko in kadrovsko ni pripravljenih na takšno povečanje števila kosil, do česar bo po uveljavitvi sprememb zagotovo prišlo, zato želijo z zamikom začetka uporabe zakona šolam dati možnost, da se ustrezno pripravijo.

Kdo bo že naslednje šolsko leto upravičen do brezplačnega kosila?

Je pa odbor za to, da bi ublažil stiske otrok iz socialno šibkejših družin še pred septembrom 2027, na predlog koalicije v zakon vnesel določilo, s katerim je dvignil cenzus za subvencioniranje kosil. Tako naj bi bili z novim šolskim letom do brezplačnega kosila upravičeni vsi otroci, katerih starši so uvrščeni do vključno četrtega dohodkovnega razreda. Otroci, katerih starši so v petem dohodkovnem razredu, pa bi imeli pravico do 50-odstotne subvencije. Po besedah Tatjane Greif (Levica) želijo s tem ublažiti stiske tistih, ki se trenutno nahajajo na meji, ko bi jim pripadala subvencija.

Razprava v državnem zboru

Mojca Lukan iz Inštituta 8. marec je sicer poslance pozvala, da bi že z naslednjim šolskim letom uvedli brezplačna kosila za vse učence, a so v koaliciji opozorili, da tako velikih sprememb ni mogoče uvajati čez noč. Tudi proračunska sredstva so omejena, je opozorila Vera Granfol (Svoboda).

V SDS so predlagali, da bi brezplačna kosila omogočili tudi dijakom, saj je, kot je dejala Alenka Helbl (SDS), zelo pomembno, da imajo tudi oni v šoli zagotovljen vsaj en topel obrok. A je bil člen, na katerega je bilo vloženo dopolnilo SDS o tem, s predhodnim dopolnilom vlade črtan, zato je postalo dopolnilo SDS brezpredmetno in odbor o njem ni glasoval.

Državni sekretar na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Boris Černilec je v razpravi opozoril, da pri predlaganih spremembah obeh zakonov tehnično gledano ne gre za uvajanje brezplačnih kosil, ampak za uvajanje 100-odstotnega subvencioniranja s strani države. V ta namen je vlada predlagala ustrezna tehnična dopolnila, ki jih je odbor tudi potrdil.

Predlagala je tudi dopolnilo, da bodo učenci brezplačno kosilo dobili le, če se bodo nanj prijavili, ter dopolnilo, da bodo morali starši kosilo plačati, če ne bo pravočasno odjavljeno in ne bo prevzeto. Odbor je potrdil obe dopolnili.

Zakonski predlog Inštituta 8. marec je vseboval tudi člen, po katerem bi šole šolsko prehrano zagotavljale v okviru javne službe, in ne v okviru tržne dejavnosti, kar bi tudi pomenilo, da pri tem ne bi smele več najemati zunanjih izvajalcev. A je bil ta člen tako na predlog vlade kot opozicije iz zakona črtan.

Je pa odbor na predlog vlade v zakon vnesel dopolnilo, po katerem bo ministrstvo s pilotnim projektom preverilo možnost uvedbe tako imenovane osrednje šolske kuhinje. Ta bi, kot je pojasnil Černilec, pripravila večje število kosil za več šol v okolici.

Javno naročanje hrane bi bilo centralizirano, pri tem pa bi se spodbujalo uporabo lokalno pridelane hrane ter zagotovilo boljši izkoristek časa ter opreme. K takšnemu načinu zagotavljanja prehrane bi lahko pristopile šole, ki bi za to izkazale interes, je povedal. Vse omenjene spremembe mora sicer na plenarni seji potrditi še državni zbor.

Novo na Metroplay: Težava, s katero se soočajo številni, ima rešitev: "Pacient že zvečer lahko normalno funkcionira"