Pravnica, političarka in tudi pisateljica je med preučevanjem čarovniških procesov na Slovenskem postregla s knjigo, ki ni tako nedolžna, kot mnogi mislijo. V sebi namreč skriva skrivnosti in razgalja trenutke spolnih fantazij.
Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je pravnica in političarka, a med drugim tudi pisateljica. V lanskem letu je pri založbi Primus izdala zgodovinski roman Gretin greh, ki s slikanjem časa 17. stoletja preizprašuje položaj žensk. V uvodnih besedah zapiše, da roman namenja vsem močnim ženskam, ki jih je življenje lomilo in doda: "Čarovnicam današnjega dne."
Idejo za roman je dobila med preučevanjem čarovniških procesov za Slovenskem, za založbo Primus je zaupala, da roman govori o ljubezni, znanju in o hrepenenju: "Je roman, kjer se čustva prelivajo od najbolj blažene radosti pa do največje groze."
View this post on Instagram
Zgodovinski roman skrivnosti
Med letoma 1634 in 1635 nas glavna junakinja Greta Weber popelje v kraj Lichtenwald na Spodnjem Štajerskem, kjer se bijejo bitke med katoliki in protestanti v tridesetletni vojni. Podložniki se s kmečkimi upori počasi osvobajajo tlačanstva, mesta se širijo, v polnem razmahu je preganjanje čarovnic.
Protagonistka Greta v sebi skriva nevarne skrivnosti in grehe svojih staršev, a se popolnoma "pregreši", ko se strastno zaljubi v grofa Johanna.
"Z lačnim pogledom sem se pasla po njegovem telesu."
Predsednica državnega zbora je za naš portal zaupala, da je Greta močan ženski lik, ki se prepleta z nekoliko drugačno vsebino. "Ponovno gre za žensko, ki je malenkost drugačna in mogoče ne spada v tisti čas, ampak na drugačen način," namigne in doda, da sta obe knjigi, ki ju je izdala, zapisani v prvi osebi ednine: "Ima nekaj avtobiografske vsebine," pove.
"Študirala sem pravno zgodovino. Zgodb, ki jih lahko vpleteš v zgodovino, je res veliko. Ogromno stvari lahko črpaš iz zgodovine in narediš dobro zgodbo," nam je zaupala Klakočar Zupančičeva, zato so intimni trenutki med protagonistko in grofom Johannom še toliko bolj pomenski. In teh ni malo.
"Ko sem zdaj sedela pred Johannom, je želja po tem lepem moškem prevladala nad vsakim sramom, strahom in mislijo na greh. Približala sem se z ustnicami in z jezikom podrsala po njegovi napeti, topli, redko poraščeni koži. V dveh urah, ko sva se tiščala drug k drugemu in prepletla svoji telesi, je vse okoli naju izginilo." (odsek iz knjige).
Od dotika do vrhunca
Zaupala nam je, da kot pisateljica o zgodbi ne naredi celotnega načrta. "Sem pisateljica, ki se usede za mizo, začne in enostavno samo piše, dokler ne pride do konca," pove in pojasni, da ko piše, manjši elementi zgodbe do nje priplujejo sproti: "Vsi dodatni liki, osebe, dogajanja, kraji, vse to prihaja sproti."
Poistovetenje s protagonistko, njeno željo po svobodi, uporu in naravni ženski vzhičenosti in ljubezenskim zapletom, zato za bralce le še potencirajo trenutke, ki jih delita Greta in Johann.
"Do bokov sva drug ob drugem stala v vodi. Z mokrimi dlanmi je drsel po mojem hrbtu in svoje ustnice nežno pritisnil na moje. Razprla sem jih in z jezikom je drsel vame. Ne vem, koliko časa sva se poljubljala, ker sem lebdela v njegovem objemu. Z rokami sem se ga oklenila okoli vratu, boke pa sem močno pritisnila ob njegovo mednožje /.../ Od užitka sem skoraj zakričala in sladkost, ki je preplavljala moje telo, je v meni stiskala njegov ud, da tudi on ni mogel več zdržati." (okrnjen odsek iz knjige).
Intimne fantazije, v katerih lahko po njenih besedah najdemo tudi nekaj osebnih izkušenj, se v zgodbi stopnjujejo. Čeprav ima knjiga morda nekoliko pričakovan konec, kot bralci ves čas upamo, da temu ne bi bilo tako.
Urška Klakočar Zupančič o strasti, za katero mnogi ne vedo: "Od nekdaj sem rada ..."
Novo na Metroplay: “Vse, kar je za psiho preveč, nase prevzame telo” | Tomislav in Nina Senečić