Klakočar Zupančičeva razjezila poslance: naročila jim je ... (nekateri so vstali in odšli)

Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je ob začetku glasovanja na seji napovedala, da bodo poslanci zaradi tehnične napake znova glasovali o opozicijskem dopolnilu k zakonu o izvrševanju proračuna. Do napake je po ugotovitvah strokovnjakov prišlo pri posredovanju rezultata glasovanja med glasovalnim sistemom in programsko opremo, je dejala.

Glasovanje o dopolnilu so tako v državnem zboru skladno s parlamentarno prakso ponovili, ker objavljen rezultat poslovanja ne odraža prave volje poslancev. Spet so glasovali le o tem dopolnilu.

Spomnimo: tehnične težave prekinile potrjevanje proračunskih dokumentov

Poslanci državnega zbora so na sredini seji med drugim obravnavali proračunske dokumente za prihodnji dve leti. Po koncu obravnave se je zapletlo pri glasovanju, saj naj bi pri odločanju o opozicijskem dopolnilu, ki predvideva 100-odstotno uskladitev socialnih transferjev v prihodnjem letu, prišlo do tehnične napake, smo poročali.

Državni zbor je tako dopolnilo izglasoval s 34 glasovi za in 28 proti, vendar je po glasovanju več poslancev Svobode trdilo, da so pritisnili tipko proti, medtem ko so v sistemu zabeleženi kot odsotni ali vzdržani. Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je zato sejo večkrat prekinila, vmes so preverili glasovalne naprave, se pogovorili s tehničnimi službami in opravili posvet vodij poslanskih skupin. Nazadnje se je odločila sejo prekiniti.

Pri glasovanju o dopolnilu o polni uskladitvi socialnih transferjev so bile zaznane določene nepravilnosti, prišlo naj bi do tehnične napake v komuniciranju med strojno in programsko opremo glasovalne naprave, je po četrtkovem nadaljevanju posveta z vodji poslanskih skupin sporočila predsednica državnega zbora. Redno sejo državnega zbora so zato poslanci nadaljevali danes.

Kreg med poslanci

Ob tem je Klakočar Zupančičeva poslanca NSi Aleksandra Reberška pozvala, naj se poslancem, ki so v sredo opozorili na tehnične težave, opraviči, saj da je bil do njih izjemno žaljiv.

Vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec je po odločitvi predsednice državni zbor za ponovitev glaosvanja napovedala obstrukcijo poslancev največje opozicijske stranke. Poudarila, je da je vzrok za domnevno napako vsekakor pomemben. "Pomembno je povedati, da je v tem dotičnem glasovanju prišlo do povečanih aktivnosti pri glasovanju pri nekaterih poslancih, še danes ne vemo pri katerih poslancih, do kakšnih povečanih aktivnosti je prišlo in še danes nimamo uradnega mnenja proizvajalca," je opozorila.

"Torej lahko rečemo hipotetično, da je šlo za zlorabo sistema glasovanja, ali so poslanci to vedeli ali ne, ne vemo, ne bom domnevala, ne bom nikogar obtoževala," je dodala. V SDS tako pričakujejo končno poročilo proizvajalca naprave.

Reberšek je ocenil, da je sredino glasovanje pokazalo, da si poslanci Svobode ne upajo izraziti svojega mnenja in glasovati po svoji vesti. Ocenjuje, da so nekateri poslanci zadnji trenutek pred glasovanjem o omenjenem dopolnilu izvlekli kartico, saj so vedeli, da bodo rezultati glasovanja javno objavljeni.

Opozicijski poslanci SDS in NSi so pred ponovnim glasovanjem dvorano državnega zbora zapustili, poslanci NSi pa so se kasneje vrnili. SDS sejo še vedno obstruira.

Proračuna sprejeta

Državni zbor je potrdil državna proračuna za prihodnji dve leti, ki za sanacijo po avgustovski ujmi določata skupaj 1,6 milijarde evrov sredstev. Celotni odhodki se bodo prihodnje leto povzpeli na 16,2 milijarde evrov in se nato leta 2025 nekoliko znižali. Primanjkljaj bo leta 2024 presegel tri odstotke BDP, socialni transferji se bodo uskladili v celoti.

Zaradi zagotavljanja sredstev za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov je morala vlada načrte prilagoditi, med drugim je vsem proračunskim uporabnikom naložila znižanje že lani določene porabe za leto 2024 za štiri odstotke. "Vseeno sta razvojno naravnana, državljanom zagotavljata ohranjanje blaginje, državi pa zagotavljata razvoj," je v torek poslancem o proračunih povedala državna sekretarka na finančnem ministrstvu Saša Jazbec. Dodala je, da je bila njuna priprava zahtevna, saj bodo po štirih letih odsotnosti prihodnje leto v Evropska unija spet začela veljati fiskalna pravila.

Proračun za 2024

Proračun za leto 2024 je državni zbor sprejel že novembra lani, z zdaj potrjenimi spremembami pa se poraba povečuje za 720 milijonov evrov na 16,2 milijarde evrov. Prihodkov naj bi se v državno blagajno steklo 14 milijard evrov. Proračunski primanjkljaj bo tako znašal 2,2 milijarde evrov oziroma 3,3 odstotka BDP.

Proračun za 2025

Za leto 2025 pa je načrtovanih 14,6 milijarde evrov prihodkov in 15,8 milijarde evrov odhodkov. Primanjkljaj naj bi se znižal na 1,3 milijarde evrov, kar predstavlja 1,8 odstotka BDP.

"Proračuna odražata nujni odziv na odpravljanje posledic katastrofalnih poplav"

Finančni minister Klemen Boštjančič je oktobra ob predstavitvi teh načrtov poslancem dejal, da proračuna odražata nujni odziv na odpravljanje posledic katastrofalnih poplav, obenem pa ponujata priložnost za nadaljnji razvoj države. Vlada je morala pri njuni pripravi poleg poplav upoštevati tudi negotove makroekonomske razmere, ki izhajajo iz dogajanja po svetu in povišane inflacije.

Investicijski načrt

Vseeno vlada ohranja ambiciozen investicijski načrt. Leta 2024 so investicijski izdatki načrtovani v višini 1,2 milijarde evrov, leto pozneje pa v višini 1,4 milijarde evrov. Od tega bo približno tretjina namenjena za naložbe v promet in prometno infrastrukturo, sledijo odhodki za obrambo in zaščito ter za odpravo posledic naravnih nesreč.

Država se bo močno zadolžila

Proračuna spremlja zakon o njunem izvrševanju, v katerem je med drugim zapisano, da se bo leta 2024 država lahko zadolžila za nekaj več kot 4,6 milijarde evrov, leta 2025 pa za nekaj več kot 4,3 milijarde evrov.

V opoziciji so bili kritični

Opozarjali so na dodatno obremenjevanje podjetij in prebivalcev pod krinko zagotavljanja sredstev za obnovo po poplavah. Menili so tudi, da proračuna nimata vizije. "Kaj je vizija te države, kje so ideje za naslednje generacije, da bodo tu ostajale, se razvijale, imele delovna mesta in si ustvarjale družine?" je v torek vprašal Jernej Vrtovec (NSi).

Na vprašanja, kje v obravnavanem dokumentu se odraža njegova razvojna naravnanost, je Boštjančič odgovoril, da v sredstvih za investicije in znanost. "Sredstva za znanost se bodo v štirih letih podvojila, to je tisto, čemur mi pravimo razvojna naravnanost proračuna," je dejal. Vlada se je sicer po poplavah odločila za linearno znižanje sredstev posameznih proračunskih porabnikov, a kot je dejal, so se nato dogovorili, da na področju znanosti sredstev ne bodo zmanjševali.

Koalicija: "To je pravi odgovor na negotove razmere"

V koalicijskih strankah so proračunske dokumente hvalili kot pravi odgovor na negotove razmere. Infrastrukturnih projektov, ki so v teku, se ne zaustavlja, je bila zadovoljna Andreja Kert (Svoboda). Proračuna za prihodnji dve leti sta razvojno naravnana, hkrati pa puščata prostor za ukrepanje vlade v primeru morebitne dodatne zaostritve že zdaj izredno zahtevnih razmer, je dodala.

Januarja pokojnine navzgor

Akontacija uskladitve pokojnin se bo opravila že januarja, in sicer v višini 8,2 odstotka. Februarja, ko uskladitev pokojnin določa zakon, se bo nato opravil poračun. Letni dodatek za upokojence, ki se od leta 2018 izplačuje v petih različnih višinah, odvisno od višine pokojnine, pa je določen v razponu od 150 do 460 evrov. Izplačan bo s pokojninami za mesec junij.

Več denarja občinam

Zvišujejo se tudi sredstva za lokalno raven države. Povprečnina za občine bo v skladu z dogovorom z občinskimi združenji prihodnji dve leti znašala 725 evrov na prebivalca. Dodatno bodo občine za pokrivanje višjih stroškov dela pri svojih posrednih uporabnikih proračuna prejele 20 milijonov evrov prihodnje leto in 34 milijonov evrov leta 2025.

Uskladitev socialnih transferjev v celoti

Ponovna uveljavitev fiskalnih pravil in ukrepi za blaženje posledic poplav zahtevajo večjo fiskalno disciplino in dodaten denar, je v sredo povedala Jazbec. Zato se zneski olajšav in davčnih razredov pri dohodnini v letu 2024 ne bodo uskladili.

Enako je vlada predlagala za socialne transferje, a je nato državni zbor po kar nekaj zapletih, zaradi katerih so sejo večkrat prekinili in medtem preverjali delovanje glasovalnih naprav, sprejel dopolnilo opozicije, da se v celoti uskladijo z inflacijo. Za so danes glasovali prav vsi navzoči poslanci.

Financiranje zdravstvene blagajne

Z zakonom se bo poleg tega uredilo financiranje nekaterih izdatkov zdravstvene blagajne. Leta 2024 se bo namreč iz proračuna nakazalo Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije 420 milijonov evrov, kar po besedah poslancev opozicije dokazuje, da je bilo preoblikovanje prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni prispevek nespametna poteza.

Da se bo poraba lahko zvišala, kot določata proračuna, je državni zbor potrdil spremembe odloka o okviru za pripravo proračunov javnih blagajn za leto 2024. Z njim se poleg zgornje meje odhodkov državnega proračuna zvišujejo tudi dovoljeni obseg izdatkov zdravstvene blagajne in občin ter celotnih javnih financ. Javnofinančni primanjkljaj naj bi znašal 3,8 odstotka BDP.

Državni zbor je proračuna že v sredo sprejel z glasovi poslancev koalicijskih poslanskih skupin ter narodnosti. Pred tem je zavrnil vsa dopolnila, ki so jih pripravili v poslanskih skupinah SDS in NSi, potrdil je le 550 tisoč evrov dodatnih sredstev za Državno volilno komisijo v letu volitev v Evropski parlament. Danes je potrdil še zakon o njunem izvrševanju.

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču