Na tapeti: prihaja teden, v katerem bo Urška Klakočar Zupančič zelo v ospredju

Nesoglasja med omenjenima opozicijskima strankama in predsednico DZ so postala stalnica, predlagatelji razrešitve pa Urški Klakočar Zupančič očitajo ponavljajoče kršenje poslovnika DZ, ustave, zakonov in neprimerno vedenje.

Očitki SDS 

Njihov predlog za razrešitev je sledil postopanju predsednice DZ ob predlogu za razpis posvetovalnega referenduma o predlogu zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, ki so ga predlagali poslanci SDS. Ti ji očitajo kršenje poslovnika DZ, ki določa, da se predlog uvrsti na dnevni red prve naslednje seje DZ, če je vložen najkasneje 30 dni pred to sejo, Klakočar Zupančič pa je to storila pred potekom 30-dnevnega roka.

Takšno kršitev predsednici DZ očitajo tudi ob predlogu za posvetovalni referendum o priznanju Palestine, ko je po njihovem mnenju "za potrebe predvolilne kampanje Gibanja Svoboda izsilila hitro priznanje Palestine".

V predlogu za razrešitev so ponovili tudi še nekatere druge očitke, med drugim navajajo grožnje poslancem, pa tudi oviranje ustanovitve preiskovalne komisije, ki bi pod drobnogled vzela delovanje podjetij v slovenski energetiki. Zaradi tega jo je opozicija že jeseni tudi kazensko ovadila.

Odzivi iz koalicije

V koaliciji so ocenili, da gre zgolj še za en poskus razbijanja in destabilizacije koalicije, ki pa je obsojen na neuspeh. Predsednica DZ je ob podanem predlogu za njeno razrešitev medtem poudarila, da stoji za vsako svojo odločitvijo, ne glede na rezultat glasovanja pa se bo dan za tem "svet vrtel naprej".

Predlog za razrešitev predsednika oziroma predsednice DZ lahko sicer vloži najmanj deset poslancev. Za razrešitev predsednika DZ je na tajnem glasovanju potrebnih 46 poslanskih glasov, ki pa jih predlagatelji sami nimajo. Prav tako ne morejo računati na glasove koalicije, ki je v izjavah ob predlogu za razrešitev podprla predsednico DZ iz vrst največje vladne stranke Gibanje Svoboda.