Urška Klakočar Zupančič vztraja: seje DZ o tem vprašanju ne bo!

To zahteva poslanska skupina SDS. V zjavi za medije pa je Urška Klakočar Zupančič dejala, da bo skladno s poslovnikom in predvsem tudi ustavo ta sklicana, ko bodo zanjo izpolnjeni pogoji: "Ne moremo imeti izredne seje brez vsebine," je povedala.

"Odreditev takšne parlamentarne preiskave, ki ima takšne nepravilnosti, je nedopustna in bi pomenila poseg v pravno varnost ter bi ustvarjala pravno negotovost v državi. Sama se kot prva med enakimi zelo dobro zavedam, da pravna država najprej pomeni omejitev nosilcev oblasti v državi, kar pomeni, da se morajo politika in tudi vsi politični instituti, kot je recimo parlamentarna preiskava, gibati v okviru prava," je pojasnila.

Ob tem je spomnila na vsebinske nepravilnosti zahteve za novo parlamentarno preiskovalno komisijo, na katere je v mnenju iz sredine avgusta opozorila zakonodajno-pravna služba DZ.

Izpostavila je nejasno in nedoločno opredelitev javnega interesa v povezavi s tem, kar naj bi se v preiskavi ugotavljalo. Zahteva po njenih besedah obenem med drugim posega v načelo delitve oblasti oz. posega v pristojnosti drugih neodvisnih ustanov, kot sta računsko sodišče in Komisija za preprečevanje korupcije.

Navedla je še en argument

Hkrati je kot zelo pomembno ocenila to, da se vsebinsko delno prekriva z že ustanovljeno in delujočo preiskovalno komisijo DZ o ugotavljanju domnevnih zlorab pri poslovanju družb Gen-I in Star Solar ter financiranju Gibanja Svoboda, katere delo pa se trenutno zdi blokirano.

Ob tem je zavrnila očitke opozicijske SDS, da bi bila poslancem s tem odvzeta pravica, da zahtevajo ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije. "Velik vik in krik se dela zaradi tega, ni pa to popolnoma nič novega, to je ustaljena parlamentarna praksa. Eden od ključnih ustvarjalcev takšne prakse je bil po mnenju SDS najboljši predsednik državnega zbora France Cukjati, ki je kar štirikrat vrnil zahtevo za odreditev parlamentarne preiskave predlagateljev v dopolnitev," je spomnila.

"Politično igranje in medsebojno obmetavanje"

Poleg tega Cukjati po njenih besedah tudi ni dovolil oblikovanja nove parlamentarne preiskave v zadevi Mercator, o kateri je parlamentarna preiskava takrat že potekala. Urška Klakočar Zupančič prav tako dvomi o resnosti namena opozicije glede ugotavljanja odgovornosti nosilcev javnih funkcij in razjasnjevanja dejanskega stanja.

"Gre zgolj za tisto, kar želimo, da bi se z novelo zakona o parlamentarni preiskavi, nehalo - to se pravi neko politično igranje in medsebojno obmetavanje," je prepričana predsednica DZ. Prav ona je pred meseci vložila predlog novele zakona o parlamentarni preiskavi, ki jo je DZ že potrdil, a bo moral o zakonu po vetu DS glasovati še enkrat.

Janša že grozi s kazensko ovadbo

Glede napovedi predsednika SDS Janeza Janše iz objave na omrežju X, da bi lahko v stranki vložili kazensko ovadbo zoper njo zaradi zlorabe položaja, pa je dejala, da se te ne boji in da naj v stranki "izkoristijo pravna sredstva, za katera menijo, da jih imajo na voljo". Hkrati je opozorila na dejstvo, da je tudi kriva ovadba kaznivo dejanje. "Prvak SDS ima dovolj dela s svojimi lastnimi kazenskimi ovadbami, naj se z njimi ukvarja," je še dodala.

Poslanci opozicijskih SDS in NSi so zahtevo za začetek nove parlamentarne preiskovalne komisije o ugotavljanju in oceni dejanskega stanja zaradi ogrožanja energetske neodvisnosti Slovenije, vložili sredi julija. Kot so pojasnili, želijo pod drobnogled vzeti delovanje energetskih podjetij v državni lasti v zadnjih desetih letih.

V fokusu opozicije poslovanje energetskih podjetij

Med drugim jih zanima, ali so podjetja v slovenski energetiki poslovala v skladu s predpisi in načeli transparentnosti ter ali je prišlo do izigravanja pri denarni in plačni politiki organov vodenja in nadzora podjetij. Razjasniti želijo tudi vlogo vlade, DZ, Slovenskega državnega holdinga in Agencije za energijo pri sprejemanju odločitev v povezavi s poslovanjem v energetskih podjetjih v državni lasti ter ugotoviti, ali so energetska podjetja v posredni ali neposredni državni lasti neposredno ali posredno financirala politične stranke.

Skupina poslancev SDS s prvopodpisano vodjo poslanske skupine Jelko Godec je nato prejšnjo sredo vložila zahtevo za sklic izredne seje DZ, na kateri bi poslanci obravnavali akt o odreditvi omenjene parlamentarne preiskave, ki pa je bila s strani predsednice DZ torej zavrnjena. Urška Klakočar Zupančič namreč vztraja pri tem, da morata biti zahteva in akt o odreditvi preiskave ustavna in zakonita.

Ljubljančani na robu obupa: "Za stanovalce je postalo neznosno"