Ustavno sodišče v slovenski občini razveljavilo člen, ki določa volilne enote (bile so v neskladju z ustavo)

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo občana Iztoka Kozarja, razveljavilo 3. člen odloka o določitvi volilnih enot za volitve članov v občinski svet Občine Sveti Jurij ob Ščavnici. Te naj bi bile namreč določene v neskladju z zakonom o lokalnih volitvah, pa tudi v neskladju z ustavo.

Občan predlagal razveljavitev člena

Izpodbijani člen določa 11 volilnih enot in naselja, ki jih posamezna volilna enota obsega, hkrati pa tudi določa, da se v vsaki volilni enoti voli po en član občinskega sveta. Po mnenju pobudnika ustavne presoje naj bi to bilo v neskladju z zakonom o lokalnih volitvah, ki določa, da se volilne enote oblikujejo tako, da se en član občinskega sveta voli na približno enako število prebivalcev.

Posledično naj bi bil odlok tudi v neskladju z ustavo, med drugim z načelom enakosti volilne pravice, zato je Kozar predlagal, da ustavno sodišče razveljavi izpodbijani člen odloka, občinskemu svetu pa naloži, naj ustrezno določi velikost volilnih enot.

Pobudnik po volitvah dopolnil pobudo

Ker so bile lokalne volitve medtem izvedene, je pobudnik januarja lani pobudo dopolnil ter vložil ugovor na občinsko volilno komisijo, v katerem je navajal, da je na volitvah prišlo do kršitve načela enakosti volilne pravice. Občinska volilna komisija naj bi njegov ugovor zavrgla zaradi nedopustnosti, saj iz njega naj ne bi izhajale nepravilnosti pri delu volilne komisije, in iz razloga, ker naj ne bi bila pristojna za oceno, ali je odlok skladen z ustavo.

Ustavno sodišče je v danes objavljeni odločbo med drugim pojasnilo, da v času poteka volilnega postopka ne odloča o pobudah za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov, ki urejajo konkretne volitve. Prepričani so namreč, da že v času pred razpisom volitev, še toliko manj pa v času volilnega postopka, ni dopustno spreminjati zakonskih pravil, po katerih potekajo posamezne volitve.

Ugotovili, da je v prihajalo do večjih odstopanj

Ko so bile lokalne volitve zaključene, so se ustavni sodniki tematike le lotili in med drugim od ministrstva za notranje zadeve pridobili podatke, iz katerih je razvidno, da bi ob popolnem upoštevanju načela enakosti volilne pravice iz zakona o lokalnih volitvah moral biti en član občinskega sveta voljen na 259 prebivalcev.

Podatki ministrstva pa so pokazali, da je v večjem delu prihajalo do precejšnjih odstopanj, ponekod tudi za več kot tretjino navzgor ali navzdol. Kot so ustavni sodniki zapisali v odločbi, iz ustaljene ustavno-sodne presoje izhaja, da petodstotno odstopanje od povprečne velikosti volilne enote še zagotavlja spoštovanje načela enake volilne pravice, v obravnavani zadevi pa je v skladu s tem stališčem oblikovana zgolj ena volilna enota, odstopanja v ostalih volilnih enotah pa so velika oziroma bistvena.

Ustavno sodišče sporni člen razveljavilo

Zaradi omenjenega dejstva je ustavno sodišče odločilo, da je obravnavani člen občinskega odloka v neskladju s prvim odstavkom 20. člena zakona o lokalni volitvah ter posledično s tretjim odstavkom 153. člena in prvim odstavkom 43. člena ustave ter ga je razveljavilo.

Ustavni sodniki so sicer soglasno razveljavili celoten člen odloka oziroma določitev vseh volilnih enot, čeprav je ena volilna enota oblikovana v skladu z načelom enakosti volilne pravice. To so storili, ker je oblikovanje volilnih enot opravilo, ki zahteva enkratno in usklajeno odločanje, saj je velikost posamezne volilne enote soodvisna od velikosti drugih volilnih enot, so pojasnili.

Občina mora zdaj na novo določiti velikost vseh volilnih enot z eno odločitvijo, s katero bo enakomerno razdelila svoje območje glede na poseljenost oziroma število prebivalcev, ki prebivajo v posameznih naseljih.

Novo na Metroplay: "Jedrska vojna je realna" | N1 podkast s Suzano Lovec