Katastrofa v zdravstvu: "Če bomo ostali brez dežurnega zdravnika, se bomo uprli"

Pereča bližina jedrske elektrarne

V Krškem menijo, da se ponavlja stara zgodba, pa čeprav so zdaj mestna občina. Novi krški župan Janez Kerin je ob tem opozoril, da v Krškem, ki je del pomembnega posavskega energetskega bazena, nujno medicinsko pomoč potrebujejo tudi zaradi prisotnosti jedrske elektrarne. Če ne drugače, pa tudi zaradi 26.000 prebivalcev, ki imajo najbližjo bolnišnico na razpolago šele v sosednji brežiški občini.

Sicer pa bodo v Krškem storili vse, da tamkajšnjo nujno medicinsko pomoč obdržijo, je še napovedal.

Ob dežurnega zdravnika tudi 22.000 prebivalcev občin Mirnske doline?

Morebitni reorganizaciji nujne medinske službe nasprotujejo tudi v dolenjskih občinah Mirna, Trebnje, Šentrupert in Mokronog-Trebelno, soustanoviteljicah Zdravstvenega doma Trebnje. Mirnski župan Dušan Skerbiš opozarja, da bi v primeru ukinitve tovrstne pomoči v Trebnjem brez dežurnega zdravnika ostalo več kot 22.000 prebivalcev občin Mirnske doline.

"V naših štirih občinah nasprotujemo predlogu, ki se je pojavil v medijih. Na ta način bi odmaknili nujno potrebno zdravstveno službo od ruralnega območja, od ljudi in ranljivih oseb, ki jim daljše čakanje na zdravnika lahko bistveno poslabša zdravstveno stanje ali vodi celo v smrt," je poudaril.

Neenakost ljudi na podeželju

Na podeželju bi ob uveljavitvi tega predloga spet izgubili možnost enake obravnave. "Anomalije v zdravstvu, pomanjkanje zdravnikov in druge težave je treba reševati drugače," je v imenu županov občin Mirnske doline dejal Skerbiš.

Podobno menijo v belokranjski Metliki. Tamkajšnja županja Martina Legan Janžekovič opozarja, da bodo, če bo predlog obveljal, najbolj prikrajšani bolniki v odročnih krajih. Na morebitno centralizacijo zdravstvenega sistema pa ne bodo pristali, je dodala.

Kot lokalna skupnost bodo storili vse, da do tega ne pride. Če ne drugače, tudi s civilno nepokorščino.

Ker vsi plačujejo zdravstveno zavarovanje, pa so upravičeni do enako kakovostne nujne zdravstvene oskrbe, je še poudarila nova metliška županja. Direktorica Zdravstvenega doma Metlika Duška Vukšinič je dodala, da ukinjati nekaj, kar deluje preverjeno dobro, ni v redu. 

Na udaru tudi severovhod države

Tudi na severovzhodu Slovenije, kjer bi po predlogu spremenjene mreže nujne medicinske pomoči ukinili dežurstvo zdravnikov pri Lenartu, v Gornji Radgoni, Ljutomeru in Ormožu, so odločno proti. Ljutomerska županja Olga Karba celo pravi, da bi lahko v Ljutomeru, kjer je bil pred dobrimi 150 leti prvi slovenski tabor, spet oživelo taborsko gibanje.

130 tisoč Slovencev brez osebnega zdravnika. Golob: "Velikih rešitev pred 2024 ne more biti"