Župan Mozirja: "Če bi jeseni prišlo do novih poplav, bi mnogi najverjetneje obupali"

Gre za spodnji del Lok, kjer stojita dva dvojčka in ena hiša, razmišljajo pa tudi o preselitvi hiše, ki stoji tik ob Libijskem grabnu, je navedel župan občine.

To so območja, ki so bila v preteklih letih večkrat izpostavljena poplavam, zato po besedah župana razmišljajo, da bi na teh območjih uredili poplavno območje. "Seveda bi potem s skupnimi močmi pomagali ljudem, da bi prišli do določenih parcel, stanovanj. Občina bi gotovo stala ljudem ob strani, za državo pa ne bil tako velik zalogaj, če bi od teh ljudi odkupila te domove," meni Suhoveršnik.

Pogovori o tem s pristojnimi že potekajo

V kratkem bo sledilo še več sestankov v smeri iskanja trajne rešitve za poplavno območje z nasipi, je pojasnil župan Mozirja, a hkrati opozoril, da gre za območje, ki ga je skorajda nemogoče zaščiti.

Kam bi preselili prebivalce z omenjenih območij sicer še ni dokončno znano. Suhoveršnik navaja, da je v občini na voljo nekaj stavbnih zemljišč, a ta niso v lasti občine, prav tako niso poceni, zato računa na pomoč države.

Zatrjuje tudi, da so prebivalci na najbolj ogroženem delu Lok pripravljeni zapustiti ta območja. Potrebnih bo sicer še nekaj pogovorov, a prebivalci na tem delu si po navedbah Suhoveršnika naj ne bi želeli vlagati v obnovo, če bo nevarnost tako obsežnih poplav ostajala.

Vsi računajo na pomoč države

Drugod po občini sicer nadaljujejo sanacijo, pri kateri so doslej med drugim pomagali številni prostovoljci, gasilci in civilna zaščita. Večina lokalnih cest v občini je tako znova prevoznih, ni pa jim še uspelo vzpostaviti povezave po lokalnih cestah do dveh domačij. Dostop do njiju je možen le po gozdni cesti, pojasnjuje župan. Nadaljuje se tudi čiščenje vodotokov in pregled stanja posameznih zemeljskih plazov. "Tako občina kot prebivalci poplavljenih območij pa pri vzpostavitvi prvotnega stanja računajo tudi na pomoč države," je poudaril Suhoveršnik.

Po njegovih besedah jih čaka še veliko dela, predvsem tam, kjer so plazovi in hudourniki odnesli tudi dele cest. Ključno pa je pristopiti k dolgoročni sanaciji, torej k zagotovitvi poplavne varnosti, v okviru tega se pogovarjajo tudi o širitvi Savinje in nasipih. Prebivalci se namreč bojijo morebitnih jesenskih poplav. Če bi do teh prišlo, bi namreč mnogi prebivalci najverjetneje obupali nad odpravljanjem vnovične škode, je še opozoril Suhoveršnik.

Ocena škode: črnograditeljem na obrobju Ljubljane ne bodo pomagali