V Muzeju sodobne umetnosti na Metelkovi (MSUM) nadaljujejo niz tematskih razstav (Ne)enake geografije, na katerih predstavljajo dela iz zbirka Arteast 2000+ in dela sodobnih umetnikov. V tem okviru so postavili tudi interaktivno razstavo ameriškega umetnika Sama Duranta z naslovom Spomeniki, načrti in utopije, ki jo bodo odprli nocoj ob 20. uri.
Razstava multimedijskega umetnika, ki je svoja dela predstavil na številnih mednarodnih razstavah, kot so documenta, beneški bienale ali bienali v Liverpoolu in Sydneyju, je nastala v sodelovanju z Muzejem sodobne umetnosti Črne gore in kustosinjo Natalijo Vujošević. Tam je bila na ogled lani, v ljubljanski različici pa je nastala v sodelovanju s kustosinjo Bojano Piškur. Na ogled bo do 31. avgusta. Interaktivni projekt, s katerim vabi obiskovalce ne le k razmisleku, ampak tudi k soustvarjanju, je plod umetnikovega večletnega dela Predlogi za spomenike. Kot so zapisali v MSUM, v njem obravnava postkolonialno obdobje, gibanje neuvrščenih, življenja in smrti spomenikov ter presečišče med kulturno produkcijo in bojem za neodvisnost. Za črnogorski muzej je izdelal maketo parka Petrovića v Podgorici. Pri tem je uporabil material, ki ga pri svojih modelih uporabljajo arhitekti. Čeprav je projekt zamišljen kot kolektivno delo in kot delo, ki se lahko spreminja glede na lokacije postavitve, je maketo omenjenega parka izdelal tudi z namenom, da bi spomnil, da je obstajala vizija za umetnost neuvrščenih držav, ki bi imela svoj dom v galeriji, ustanovljeni leta 1984 v takratnem Petrogradu oziroma današnji Podgorici, desetletje kasneje pa so jo preimenovali v Muzej sodobne umetnosti Črne gore ter vanjo vključili tudi zbirko teh umetnin.
Obiskovalci lahko soustvarjajo umetnost
Umetnik je na dopoldanskem vodstvu pojasnil, da je razstava povabilo obiskovalcem, naj se poigrajo, izdelajo svoje kipce in spomenike ter jih vključijo v arhitekturni model parka. S tem jih hkrati želi spomniti na zgodovino parka, gibanje neuvrščenih in usodo spomenikov na temo protifašističnega boja. Zadnje je na razstavi dopolnjeno s skicami, osnutki in fotografijami tako uresničenih kot neuresničenih spomenikov avtorjev, kot so Stojan Batič, Drago Tršar in Marko Pogačnik.
