Špela Šimenc | 21. 10. 2022, 20:00
Slovenski par, ki je lesene torbice začel izdelovati ob nespečem sinku. Kako jima je to uspelo?
Nosljive lesene torbice se slišijo zelo posebno, skoraj neverjetno, a Urška in Aleš Dovč iz Kamnika sta verjela v njihov uspeh. Dolge noči, ko njun Oliver ni in ni želel spati, sta namesto tarnanja izkoristila za razvijanje poslovne ideje. Njune torbice si zdaj pot utirajo v tujino.
V Kamniku že štiri leta nastajajo unikatne, lesene torbice, ki si počasi utrjujejo pot na tuji trg. Za zanimivo zgodbo stojita Urška in Aleš Dovč, s katerima smo se srečali v njuni domači delavnici.
Vse skupaj se je začelo z rojstvom drugega sinčka Oliverja. Medtem ko je prvi, Oskar, vse noči pridno spal, je bil Oliver bolj nočna ptica. In medtem ko je Dovčeva bedela ob sinu, je njen mož v tistih nočeh razmišljal in tuhtal.
Zaposlen v domačem računovodstvu si je od nekdaj želel ustvarjati, izdelati nekaj konkretnega, da se vidi, da človek lahko prime v roke. Tudi sicer je užival v ročnem delu, poprijel je za marsikaj in se sproti učil, od izdelave kamina do prenove pisarne.
Bilo je leta 2017, ko sta se Urška in Aleš Dovč odločila za zelo pogumno potezo. Vzela sta kredit in kupila laserski stroj, nad katerim sta se navdušila na enem izmed sejmov.
Domači so ju podpirali, ʺmarsikdo pa si je verjetno tudi mislil svojeʺ, je v šali dodala Dovčeva. In še: ʺV nakup sva šla kot laika. Stroj sva videla na sejmu, tako lepo je izgledalo in sva si rekla – saj to je pa čisto enostavno!ʺ Izkazalo se je, da vendarle ni čisto enostavno. A z nekaj pomoči in nasveti znancev, predvsem pa z vztrajnostjo in prakso, so začeli nastajati prvi izdelki.
View this post on Instagram
To so bili razni leseni obeski, darilne škatlice in podobno. A s tem Urška Dovč, po naravi perfekcionistka, še zdaleč ni bila zadovoljna: ʺObeskov in škatlic je na tržišču kar veliko. Želela sva ustvarjati nekaj, česar še ni. Meni so všeč unikatne in malo posebne stvari, take z dušo. Najprej sva razmišljala o lučeh, potem pa sva se domislila lesenih torbic.ʺ Les sta izbrala, ker je trajnosten material in ker je Slovenija dežela gozdov, zato se je zdel logična odločitev.
Zamislila si je mrežasto torbico v kombinaciji s pravim usnjem različnih barv. ʺSem ji rekel, da to ne bo šlo, da bo vse popokalo, pa je kar vztrajala in me prepričevala. Pri nama je tako, da je Urška idejni vodja, jaz pa moram stvari realizirati,ʺ se je pošalil Dovč, ki ga je žena po dveh mesecih vendarle prepričala, da je poskusil s to idejo. Izbrala sta bukov les in upala, da bo njegova trdota vzdržala zahtevne podvige.
Hodila sta od usnjarja do usnjarja in na koncu v Domžalah, kjer ima usnjarstvo že dolgo tradicijo, le našla takega, ki je v njunih torbicah videl izziv.
Dobro leto po nakupu stroja je nastala prva torbica. Ko sta jih izdelala nekaj več in ko sta jih dodobra stestirala, sta jih začela predstavljati svetu. Najprej na tržnicah in na različnih dogodkih. Vmes sta torbicam dodala tudi nahrbtnik.
Še dobro se spominjata, kam je odšla njuna prva. ʺV Kamniku je bil v starem mestnem jedru nek dogodek, kjer sva zakupila stojnico. Mimo je prišla starejša gospa, ki je bila nad torbicami povsem navdušena. Je rekla, da se takoj vrne. Odšla je domov po denar in pripeljala s seboj tri prijateljice. Strinjale so se, da je zelena prava barva in prva torbica je bila prodana. To so trenutki, ki dajo motivacijo in polet za naprej,ʺ se je spominjal Dovč.
View this post on Instagram
Danes večino torbic prodata po naročilu, ogledamo pa si jih lahko v kranjskogorski Židani mareli, v kamniškem TIC, v Zakladih Slovenije na Bledu in v Ljubljani ter v enem izmed butikov v Stari Ljubljani. Torbice sta tudi zaščitila na Evropskem uradu za intelektualno lastnino ter zanje pridobila certifikat Art & Craft Slovenija. Njuna velika želja je širjenje na evropski trg, o čemer trenutno potekajo že konkretna dogovarjanja.
View this post on Instagram
D'cekar, kakršno ime sta zakonca Dovč izbrala za svoje edinstvene torbice, predstavlja več različnih modelov torbic. Modele torbic sta poimenovala Leonora, Sophia in Georgina, lahko jih izdelata v večji ali manjši različici ter v kombinaciji z različnimi ročaji in barvami usnja. Najbolj priljubljeni sta bela ali rumena barvna različica.
Čeprav gre za les, torbice niso občutljive in ne potrebujejo posebne nege.
Premazane so z naravnim ekološkim oljem, ki jih ščiti pred zunanjimi vplivi.
Komu so namenjene te prefinjene in tako drugačne torbice?
Urška Dovč pravi, da ženskam prav vseh generacij, ki so take kot ona. Ki imajo rade malce drugačne, ročno izdelane stvari, ki pritegnejo pogled. Sama od prvega D'cekarja naprej nosi svoje torbice in velikokrat jo kakšna pocuka za rokav in vpraša, kje je kupila tako posebno torbico: ʺTakrat z veseljem povem, da nastajajo pri nas doma.ʺ
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču
