17. 10. 2022, 11:54 | Vir: STA
V Postojnski jami veliko presenečenje za obiskovalce: "Očitno je, da bomo podrli še en rekord"
Kraška jama, ki je najbolj znana po človeški ribici, v teh dneh potrjuje sloves najuspešnejšega jamskega laboratorija.
V Postojnski jami te dni čakajo, da se izležejo novi mladički človeških ribic. Medtem ko je samička v začetku junija odložila 43 jajčec, v jami zdaj čakajo 32 mladičkov, kar, kot so zapisali, v statistiki pomeni rekordno 74-odstotno reprodukcijsko uspešnost. "Očitno je, da bomo podrli še en rekord," so sporočili iz jame.
"Po statističnem sklepanju znanstvenikov od 500 odloženih jajčec v naravi dosežeta odraslo dobo le dva mladička človeške ribice," so v sporočilu za javnost zapisali v Parku Postojnska jama. Ob tem so spomnili, da so leta 2016, ko se je v jami izleglo 22 malih človeških ribic, beležili 34-odstotno reprodukcijsko uspešnost, medtem "ko bi se po najbolj optimističnih napovedih lahko nadejali komaj enega mladička".
Šest let pozneje v jami pričakujejo dvakrat večjo uspešnost, kar, kot so izpostavili, potrjuje sloves najuspešnejšega jamskega laboratorija, kjer zmajevim mladičkom po oceni znanstvenikov zagotavljajo optimalne pogoje za rast in razvoj.
Na hitrost razvoja zarodkov vpliva temperatura
V ozadju je veliko dela in odgovornosti, lastno znanje in bogate izkušnje, so zapisali. Ekipa, ki skrbi za človeške ribice, se ponaša tudi z nazivom finalistov mednarodne nagrade Natura 2000, ki jo podeljuje strokovna komisija EU, so izpostavili.
Na podlagi empiričnih raziskav so potrdili, da na hitrost razvoja zarodkov in izleganja mladičkov vpliva temperatura okolice. Ob višji jamski temperaturi razvoj poteka hitreje. Leta 2016 so prve mladičke v predelu jame, kjer je konstantna temperatura med osem in deset stopinjami Celzija, dočakali po štirih mesecih.
Letos se je leglo, ki domuje v predelu z višjo povprečno temperaturo okrog od 10 do 12 stopinj Celzija, začelo izlegati že po treh mesecih, so pojasnili.
Kot so še zapisali, bodo lahko raziskovalci na podlagi njihovega obsežnega arhivskega gradiva prišli do novih spoznanj. "Lahko bomo z gotovostjo potrdili, ali je življenjska doba človeških ribic res tolikšna, kot predvidevamo. Kakšen genski zapis nosijo in kako poteka njihov življenjski krog," so navedli.
