Pravi biser: v Trnovem se skriva hiša, ki jo tujci poznajo bolje od Ljubljančanov

Nekatera dela slovitega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika (1872-1957) so vpisana na UNESCO seznam svetovne kulturne in naravne dediščine, današnja Ljubljana pa nosi močan pečat njegove genijalnosti. Zaradi Plečnikovih mojstrovin v rodni Sloveniji in tudi tistih na Dunaju in Pragi je njegova arhitekturna veličina zelo cenjena tudi zunaj naših meja. Mnogi turisti, ki obiščejo slovensko prestolnico, si tako želijo izvedeti čim več o mojstru - kje je ta živel in ustvarjal ter kako je preživljal čas v domači Ljubljani.

Mož, ki je preoblikoval Ljubljano

Vpogled v vse to jim nudi Plečnikova hiša na Karunovi 4 in 6 v Trnovem, v kateri je arhitekt živel, ustvarjal in tudi umrl. V njej se še danes vse zdi tako, kot je leta 1957 zapustil sloviti lastnik. Delovni in bivalni prostori so ostali zamrznjeni v času in lahko bi rekli, da je v njih še vedno prisoten duh Plečnikove discipline in predanosti delu, ki sta bili njegovi temeljni osebnostni lastnosti.

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by plecnikova_hisa (@plecnikova_hisa)

Povsem običajna Karunova ulica na prvi pogled ne daje slutiti, da se za ograjo in drevjem skriva Plečnikov dom, v katerega se je preselil po vrnitvi iz Prage leta 1921. Ob prihodu v Ljubljano se je poleg predavanj arhitekture ljubljanskim študentom lotil tudi urejanja mestnih prostorov in se zavzel za propadajoče spomenike in mestne ruševine ter jih preuredil s svojim sodobnim pristopom.

Mir pred mestnim vrvežem

Na kamnitih tleh pred hišo so med rožami razstavljeni fragmenti emonske Ljubljane in kosi kamnin, ki jih je arhitekt prinašal s svojih poti, v kotu ob stopnicah pa je urejen prostor za sprejem gostov. Zgoraj v kuhinji ob peči čaka stol, na mizi je pripravljena skodelica za kavo ... 

V njegovi delovni sobi so po mizi še vedno razmetani svinčniki, peresa, črnilo in čopiči, vse deluje, kot bi mojster zgolj odšel na sprehod, s katerega se bo v kratkem vrnil in nadaljeval s skiciranjem arhitekturnih presežkov.

Za to veliko leseno mizo je Plečnik zbrano in neumorno risal dolga desetletja, v svoji trnovski hiši pa je mojster do pozne starosti v zasebnosti ustvarjal ter živel odmaknjeno in samosvoje življenje. 

V hiši si lahko ogledamo tudi sobo, ki jo je Plečnik uredil za mlajšega brata Janeza, a ko se je ta že po nekaj mesecih skupnega življenja odselil, je Plečnik v prazni sobi uredil še en studio. Na ogled so tudi nekateri drugi prostori, tudi mojstrova kopalnica.

Ohranjanje Plečnikove dediščine

Po Plečnikovi smrti se je v hišo naselil njegov nečak Karel Matkovič in njemu gre zahvala, da se je v hiši skoraj nedotaknjena ohranila vsa dragocena zapuščina velikega mojstra. Po Matkovičevi smrti leta 1971 so se dediči odločili za prodajo hiše z vso zapuščino mestu Ljubljana, ki je čez leto prav na tej osnovi ustanovilo Arhitekturni muzej Ljubljana, je zapisano na spletni strani Plečnikove hiše.

Plečnikova hiša je bila urejena in odprta za javnost leta 1974, v hiši na Karunovi 6 je bila leta 2001 v pritličju urejena recepcija za obiskovalce, v nadstropju pa depojski prostori Plečnikove zbirke. Ogledi po hiši so vodeni, za obisk pa se je potrebno vnaprej prijaviti prek elektronskega naslova Plečnikove hiše.

Novo na Metroplay: "Materinstvo ti da novo dimenzijo organizacije, produktivnosti in empatije" | Sonja Šmuc