Vlada je sprejela državni prostorski načrt za vetrno elektrarno Ojstrica, lokalno okolje je medtem proti.
Vlada je sprejela državni prostorski načrt za vetrno elektrarno Ojstrica na pobočju Košenjaka v občini Dravograd. S tem bo lahko investitor, Dravske elektrarne Maribor, nadaljeval postopke za izvedbe načrtov izgradnje treh vetrnic. Načrtom nasprotuje lokalno prebivalstvo, župan Anton Preksavec vnovič opozarja na nevarnosti za pitno vodo.
"Državni prostorski načrt je bil javno razgrnjen, pridobljena so vsa mnenja in soglasja in na predlog pobudnika, to je ministrstva za okolje, podnebje in energijo, je ministrstvo za naravne vire in prostor pripravilo in vladi predložilo prostorski načrt tega območja in je bil tudi na vladi sprejet," je na novinarski konferenci po današnji seji vlade povedal minister za naravne vire in prostor Jože Novak.
Državni prostorski načrt podrobno opredeljuje prostorsko ureditev za postavitev treh vetrnih agregatov, povezovalnih kablovodov, dostopnih poti in območja za potrebe gradbišča. Vetrna elektrarna Ojstrica naj bi bila zasnovana za nazivno moč do 19,8 megavata, kot so oktobra letos poročali na portalu energetika.net, pa je po trenutni oceni terminskega načrta Dravskih elektrarn Maribor (Dem) zagon predviden v začetku leta 2028.
Ne glede na sprejet državni prostorski načrt stališče Občine Dravograd ostaja nespremenjeno že od razgrnitve osnutka državnega prostorskega načrta in podaje pripomb. Kot je danes spomnil župan občine Dravograd Anton Preksavec, stališče občine temelji na hidrogeološki študiji, ki jo je naročilo Javno komunalno podjetje Dravograd in ki opozarja na škodljive posledice, ki bi jih na tamkajšnje vodne vire imeli kakršnikoli posegi na vodonosnem območju na Košenjaku.
Gre predvsem za posege, povezane z izgradnjo novih oz. s širitvijo obstoječih cest za dostope do predvidenih vetrnic. "Lahko pride do onesnaženja vira ali celo do prekinitve dotoka v tem plitvem vodonosniku," je za STA opozoril župan. Poudaril je, da lokalna skupnost ne more nositi odgovornosti morebitnega onesnaženja ali prekinitve dotoka vode, in opozoril, da z vodnimi viri z Ojstrice oskrbujejo okoli 30 odstotkov občanov, ki so priklopljeni na javni vodovod.
"Tveganje je preveliko," je bil oster župan. Dodal je še, da po podaji pripomb tudi od pripravljavcev državnega prostorskega načrta oz. tistih, ki so na pripombe odgovarjali, niso dobili zagotovil, da do tega ne bi prišlo.
Kot je razvidno iz državnega prostorskega načrta, ta posebej obravnava področje podzemne vode. Navaja, da je zaradi poseganja dostopne ceste na vodovarstveno območje bila izdelana analiza tveganja za onesnaženje podzemne vode, "ki mora biti sestavni del projekta v vseh nadaljnjih fazah". Na gradbiščih so med drugim prepovedana začasna skladišča nevarnih snovi in pretakanja goriv.
Načrtom za postavitev vetrne elektrarne Ojstrica nasprotuje tudi precej lokalnih prebivalcev, nekateri so povezani v civilno pobudo z imenom Ne vetrnim elektrarnam na Ojstrici. Ti navajajo tudi druge razloge za nasprotovanje načrtom za postavitev vetrne elektrarne Ojstrica, povezani pa so predvsem s skrbjo za zdravje ljudi in za varstvo okolja. Med drugim opozarjajo, da pri nas zakonodaja ne določa minimalnega odmika vetrnic od prebivališč in da je spregledan vpliv nizkofrekvenčnega hrupa, ki ga povzročajo vetrnice.
Prostorsko umeščanje vetrne elektrarne Ojstrica je potekalo od leta 2016, ko je bila na pristojno ministrstvo podana pobuda za umestitev v prostor prek državnega prostorskega načrta.
V postopku je bil med drugim izveden in oktobra 2016 predstavljen zaključek monitoringa divjega petelina, glede na ugotovitve pa so nato prvotno pobudo za osem agregatov, ki je bila po pojasnilih Dem določena na osnovi tehnične in ekonomske upravičenosti gradnje, zmanjšali na postavitev treh agregatov izven območja divjega petelina.
